nagrada in stroški izvedenca - nagrada za študij spisa
Z izpodbijanim sklepom ni utemeljeno priznana pavšalno priglašena nagrada za študij spisa. Član izvedenskega organa, ki je podal dopolnilno izvedensko mnenje je spis že preštudiral ob podaji osnovnega izvedenskega mnenja. Ker k zahtevi za dopolnilno izvedensko mnenje ni bila priložena nobena dodatna listinska medicinska ali druga dokumentacija, niti kaj takega ne izhaja iz dopolnilnega mnenja, ni bilo pogojev za priznanje 51,00 EUR za študij spisa.
ZIZ člen 15. ZPP člen 365-3. Odvetniška tarifa (1995) tarifna številka 31, 31/7, 31/8-2, 31/8-3.
izvršilni stroški - nepravilno odmerjeni stroški - odmera stroškov - zmotna uporaba materialnega prava - odvetniška tarifa - obrazložena vloga - nagrada odvetnika za druge vloge - vloga v izvršilnem postopku - odgovor na ugovor - dopolnitev vloge
Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za priznanje upničinih stroškov za dopolnitev odgovora na ugovor, saj je ta storitev že zajeta v priznani nagradi za sestavo odgovora na ugovor po tar. št. 31/7 OT.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila vloga z dne 31. 5. 2023 potrebna in obrazložena, saj se je upnica v tej vlogi izjavila o dolžnikovi vlogi z dne 26. 1. 2023 (odgovor na upničin odgovor na dolžnikov ugovor), k čemur je bila izrecno pozvana s strani sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je tako odločilo pravilno, ko ji je priznalo stroške za njeno sestavo, vendar je v nadaljevanju napačno uporabilo OT. Prav ima dolžnik v pritožbi, da bi ji moralo sodišče prve stopnje priznati 400 točk glede na drugo alinejo tar. št. 31/8 OT, po kateri upnici pripada za druge obrazložene vloge v postopkih zavarovanj s predhodnimi ali začasnimi odredbami 50 % iz tar. št. 19, saj gre v obravnavani zadevi za postopek zavarovanja denarne terjatve.
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 2, 2/1, 2/4, 2/5, 2/6, 4, 4/4, 4/6. ZPP člen 7, 213, 216. URS člen 22, 23, 25. ZSPJS člen 17, 17/1, 17a, 17a/3, 17a/4. ZDR-1 člen 6. Pravilnik o priznanjih policije (2014) člen 7, 7/5.
preizkus ocene dela - policist
Ocenjevanje delovne uspešnosti ni strogo formalen postopek, ki bi bil podrobno urejen s procesnimi pravili. Postopka preizkusa ocene ni mogoče šteti za dokazni postopek niti ga primerjati s takšnim postopkom (npr. pravdnim postopkom). Bistveno je, da je javni uslužbenec z oceno seznanjen in da mu je omogočen njen preizkus. S tem je zagotovljena nujna mera kontradiktornosti, ki ustreza pomenu in naravi postopka ocenjevanja.
ZSPJS ne določa, da lahko nadrejeni delavec pojasnila v postopku preizkusa ocene pred komisijo poda le v okviru razlogov, ki jih je zapisal v ocenjevalnem listu. Delodajalec lahko podano oceno delovne uspešnosti z navajanjem dodatnih oziroma novih razlogov obrazloži še v sodnem postopku.
Upoštevajoč listine in izpovedi nadrejenih je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik v letu 2020 opravil delo le delno nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, za kar je tudi prejel oceno zelo dobro, ni pa dosegel rezultatov, ki bi bili visoko nad pričakovanji glede vseh preostalih kriterijev ocenjevanja.
varnost in zdravje pri delu - navodila za varno delo - poškodba pri delu - odškodnina za poškodbo pri delu - mesečna renta - zmotna uporaba materialnega prava
Čiščenje oziroma brisanje (notranje) okenske police sodi med najenostavnejša opravila, ki ne zahtevajo posebnega znanja, časa in napora. Tožnica kot dolgoletna čistilka in celo koordinatorica dela za druge čistilke pri istem delodajalcu je to delo zagotovo zmogla brez posebnega navodila, kako naj ga opravi. Če se je odločila za tvegano iztezanje preko delovne mize do tako skrajne lege, da je zato izgubila ravnotežje in spodrsnila, potem je bila skrajno neprevidna in je zato sama odgovorna za svojo poškodbo.
dokazno breme - poseg v lastninsko pravico - vznemirjanje lastninske pravice
Pritožba sicer navaja, da se edini podatek, ki se nanaša na stanje pred zatrjevanim posegom, nahaja v zazidalnem načrtu, kjer potek trase opredeljujeta njen vris in oznaka parcele, po kateri ta poteka. Vendar je prvostopno sodišče to listino, glede na nasprotujoče trditve pravdnih strank, dokazno ocenjevalo, kar je vodilo k pravilnemu zaključku, da tožnika nista zmogla dokaznega bremena glede posega, za katerega sta zatrjevala, da predstavlja vznemirjanje njune lastninske pravice.
SZ-1 člen 23, 23/7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - upravljanje skupnih delov stavbe - stroški upravljanja večstanovanjske stavbe - upravnik stavbe v etažni lastnini - neupravičena obogatitev - spor majhne vrednosti - nejasni in pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje na eni strani ugotavlja, da je toženka k plačilu stroškov upravljanja skupnih delov zavezana že po samem zakonu, pri čemer se sklicuje na sedmi odstavek 23. člena sedaj veljavnega SZ-1. Po drugi strani pa zaključuje, da je bila toženka v konkretnem primeru neupravičeno obogatena in je tako dolžna prejeto vrniti oziroma nadomestiti vrednost dosežene koristi. Odločitve v tem delu tako ni mogoče preizkusiti, saj ni jasno na kateri podlagi je sodišče prve stopnje presodilo, da je temelj tožbenega zahtevka podan.
ZTel-1 člen 155. ZEKom-1 člen 238. ZEKom-2 člen 26, 306. ZEKom člen 164. SPZ člen 99, 99/1.
vznemirjanje lastninske pravice - odstranitev oddajnika - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - neprava stvarna služnost - priposestvovanje neprave služnosti - širitev služnosti
Vrhovno sodišče RS je v zadevi II Ips 186/2011 z dne 22. 5. 2014 v opombi št. 21 izpostavilo stališče, da institut razširitve služnosti ne pride v poštev, kadar gre za nepravo stvarno služnost, torej služnost vezano le na določenega služnostnega upravičenca oziroma v njegovo korist in uporabo in ne na vsakokratnega operaterja oziroma v njegovo korist in uporabo, in v mejah začrtanih z dovoljenjem lastnika. Ne gre za dopustno razširitev neprave stvarne služnosti, če začne na kakršenkoli način uporabljati zemljišče tretja oseba (torej oseba, ki ni prvotni služnostni upravičenec), katere lastnik služečega zemljišča ni dovolil uporabe svojega zemljišča.
Reševanje predhodnega vprašanja na matičnem področju predstavlja razlog za prekinitev pravdnega postopka, vse dokler o njem ni pravnomočno odločeno. Če je na matičnem področju o takšnem vprašanju odločeno z učinki pravnomočnosti, razloga za prekinitev ni. Zato vložena revizija ne more predstavljati utemeljenega razloga za (nadaljnjo) prekinitev postopka.
Izvršilni naslov mora biti primeren za izvršbo, kar pomeni, da mora biti med drugim obveznost, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku, dovolj določno opredeljena, da jo je mogoče izvršiti. Za izvršitev sodne odločbe pa ni bistven zgolj in samo njen izrek oziroma njegov jezikovni pomen, odločilno je, da v izreku vsebovani opis dolžnikove obveznosti do upnika omogoča opredelitev upnikove terjatve. Iz pravice do sodnega varstva namreč izhaja tudi pravica zahtevati, da se doseže izvršitev sodne odločbe, s katero je sodišče odločilo o kakšni pravici ali obveznosti. Če dolžnik sam te obveznosti ne izpolni, je za njeno prisilno izvršitev pristojno sodišče v izvršilnem postopku. Za namen takšne izvršitve pa se v praksi razlagi izrekov sodb ni mogoče izogniti.
Zaključek sodišča prve stopnje, da ne obstojijo razlogi objektivne narave, zaradi katerih obsojenec ni mogel izpolniti naloženega posebnega pogoja, je v nasprotju z zaključkom, ki izhaja iz sodbe z dne 23. 12. 2021, ki temelji na bistveno enakih ugotovitvah glede premoženjskega in socialnega stanja obsojenca, pa kljub temu iz nje izhaja, da obsojenec do tedaj, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ni mogel izpolniti dolga do oškodovane družbe.
Prav tako je zmoten zaključek sodišča, da bi obsojenec lahko vsaj po več manjših zneskih odplačeval svojo obveznost oškodovani družbi, če bi to hotel. Izpis odprtih obveznosti iz naslova izvršb na transakcijskem računu tako jasno kaže, da obsojenec še kar nekaj časa ne bo mogel razpolagati s svojim celotnim dohodkom, kar pomeni, da je razlog zaradi katerega obsojenec posebnega pogoja ni izpolnil, objektivne narave in ne v obsojenčevi pasivnosti, nepripravljenosti, nezainteresiranost in ignoranci, kot to v izpodbijani sodbi zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00071053
ZPP člen 184, 184/1, 325, 339, 339/2, 339/2-8, 357a. ZPND člen 19, 22a, 22č.
pravica do izjave - dopolnilni sklep - prepoved približevanja določeni osebi - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - dokazovanje - dokazi in izvajanje dokazov
Sodišče prve stopnje je dokazna predloga nasprotne udeleženke za zaslišanje A. A. in opravo poizvedb pri SOS telefonu, s katerima je želela dokazovati, da grožnje kritičnega dne ni izrekla ona, temveč A. A., zavrnilo z argumentom, da so navedbe nasprotne udeleženke v odgovoru na predlog in njena izpovedba na zaslišanju nasprotujoče (pri čemer sploh ni navedlo, v čem naj bi šlo za protislovje). Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbi, da to ni pravno upošteven razlog za zavrnitev dokaznega predloga. Nasprotna udeleženka z namenom dokazovanja, da sporne grožnje (bo predlagatelja ubila s sekiro) 13. 5. 2023 ni izrekla ona, temveč A. A., predlagala njegovo zaslišanje in dokaz s poizvedbami pri SOS telefonu, kdo je 13. 5. 2023 na SOS telefonu opravil razgovor z nasprotno udeleženko, saj je to verjetno ista oseba, ki je obvestila obvestila policijo v zvezi s podano grožnjo in da se pridobijo podatki o tej osebi in se to osebo tudi neposredno zasliši. Nasprotna udeleženka je torej s temi dokaznimi predlogi želela dokazati pravno odločilno dejstvo, in sicer z osebami, ko so neposredno prisostvovale spornemu telefonskemu pogovoru 13. 5. 2023. Ker ti dokazi neupravičeno niso bili izvedeni, je bila s tem kršena njena pravica do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
škodni dogodek - neizpolnitev pogodbene obveznosti - zastaranje tožbenega zahtevka - rok za zastaranje - tek zastaranja - subjektivni rok za zastaranje - povzročitelj škode - seznanitev z dejstvi in okoliščinami - korupcija - dvig gotovine s transakcijskega računa - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do poštenega sojenja - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Tožnica je najkasneje v letu 2014 vedela tako za škodo kot za njenega povzročitelja. Zato se izkaže, da je sodišče ugovoru zastaranja materialnopravno pravilno ugodilo. Subjektivni petletni rok iz 354. člena OZ, ki je na podlagi prvega odstavka 352. člena OZ začel teči, ko je tožnica izvedela za povzročitelja in škodo, je namreč potekel še preden je vložila tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00076263
ZGD člen 672. OZ člen 6, 6/2, 768, 768/1. ZOdv člen 11. Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 44. ZPP člen 8, 151, 151/2, 154, 154/1, 189, 189/3.
odškodninska odgovornost odvetnika - skrbnost dobrega strokovnjaka - napaka odvetnika - nastanek škode - zavrnitev tožbenega zahtevka - razširitev tožbe na novega toženca - umik tožbe - vložitev nove tožbe - res transacta - predlog za nadaljevanje postopka - prenos premoženja - postopek osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka - poplačilo terjatve v stečajnem postopku - navadni upniki - dokazna ocena - povrnitev stroškov stranskemu intervenientu - stroški za pristop na narok
Odškodninska odgovornost odvetnice v konkretnem primeru ni podana. Odvetnica je sicer storila strokovno napako, ker ni pravočasno predlagala nadaljevanja gospodarskega spora, vendar pa tožnici zaradi tega ni nastala škoda. Kot navadna upnica tožnica v stečajnem postopku iz stečajne mase v vsakem primeru ne bi prejela ničesar.
izvršba zoper družbenika izbrisane družbe - prehod obveznosti na novega dolžnika - prevzem dolga - Republika Slovenija - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper republiko slovenijo - javna ali po zakonu overjena zasebna listina - sodna praksa kot pravni vir
ZOKIPOSR določa domnevo, da je Republika Slovenija z dnem njegove uveljavitve prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov na podlagi ex lege prenosa obveznosti izbrisane družbe na aktivnega družbenika pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Upniki lahko na podlagi tega zakona plačilo še neplačanega dela svoje terjatve do družbenikov izbrisane družbe od prevzemnika uveljavljajo pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev. Prevzem dolga je tako treba upoštevati po uradni dolžnosti in prevzemnik na podlagi samega zakona vstopi na mesto prvotnega dolžnika (prvotni dolžnik je za prevzete obveznosti prost svoje obveznosti), stališče novega dolžnika, da bi morala upnica za zadostitev pogojem po 24. členu ZIZ predložiti kvalificirano listino, pa ni pravilno.
sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - sprememba ureditve stikov - razširitev stikov - prekoračitev tožbenega zahtevka - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - korist mladoletnega otroka - odtujevanje otroka - stiska otroka - mnenje otroka - vezanost na predlog v nepravdnem postopku - postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
V postopku za varstvo koristi otroka, kakršen je obravnavani, sodišče odloča po pravilih nepravdnega postopka. Zanj je značilno, da gre za manj formaliziran postopek, z bolj celostnim pristopom k vsebinski ureditvi spornega razmerja med udeleženci, ki se sami niso uspeli sporazumeti. Sodišče pri tem upošteva pobude in interese vseh udeležencev, vendar pa na njihove predloge vsebinsko ni vezano.
Sodišče postavi izvedenca, če samo ne razpolaga s potrebnim znanjem za odločitev o določenem vprašanju. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, center mnenje pripravi na podlagi ugotovljenih dejstev, ki jih oceni s stališča stroke oziroma pravil znanosti. Takšno mnenje je zato po strukturi in bistvenih značilnostih podobno izvedenskemu mnenju.
To, da so stiki s staršem, s katerim otrok ne živi, določeni preskromno, lahko vodi do odtujitve, kar zagotovo ni v otrokovo korist. Stiska, ki jo A. občuti ob stikih, je občasna in obvladljiva in gre za 'normalno in pričakovano' stisko otroka, ki je razpet med starša in si želi ugajati obema.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - nesklepčna tožba - neupravičena pridobitev - sila in grožnja - aktivna legitimacija - prikrajšanec - pomanjkljiva trditvena podlaga - vročanje tožbe - smrt stranke - smrt stranke med visečnostjo pravde - prekinitev postopka - vložitev tožbe
Zamudna sodba je posledica toženčeve pasivnosti v postopku.
Ker zamudna sodba temelji na sistemu pozitivne litiskontestacije, mora sodišče prve stopnje šteti, da tožena stranka priznava vse dejanske navedbe tožeče stranke, ki jih je ta podala v tožbi. Ob upoštevanju slednjega sodišče pri izdaji zamudne sodbe ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti dejanskih navedb tožeče stranke, temveč le presoja, ali med trditvami in predloženimi dokazi ni nasprotja oziroma ali navedbe ne nasprotujejo splošno znanim dejstvom.
Pritožbeno sodišče je ob uradnem preizkusu sodbe ugotovilo, da je tožba nesklepčna. Tožba je nesklepčna, kadar njena dejanska podlaga ob uporabi materialnega prava ne omogoča pravnega sklepa (conclusio), ki ga je tožnik izrazil v tožbenem predlogu.
V konkretnem primeru gre za odpravljivo nesklepčnost tožbe. Ker pritožniki na tožbo niso odgovorili in je tožba nesklepčna, bi moralo sodišče prve stopnje tožnico s sklepom pozvati na odpravo nesklepčnosti tožbe in ne kar izdati izpodbijane sodbe.
Stališče, zavzeto v teoriji in sodni praksi, je prekinitev postopka iz razloga smrti tožene stranke resda vezalo na trenutek visečnosti pravde. Vendar pa glede na določbe zadnje novele ZPP ni zakonske podlage, da se ob smrti tožene stranke prekine le viseča pravda. Določba 205. člena ZPP govori o prekinitvi postopka, ki pa se začne že z vložitvijo tožbe in ne šele z njeno vročitvijo. Prekinitev postopka iz razlogov po 205. členu ZPP nastopi ex lege, sklep o prekinitvi pa je deklaratorne narave. Ker je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi smrti prvotožene stranke tožnici vrnilo tožbo v popravo, je postopalo v nasprotju z določbami ZPP.
preživnina - preživnina mladoletnih otrok - pridobitne zmožnosti staršev - prevozni stroški - prehrana med delom - Avstrija
Pritrditi pa je pritožbi, da bi sodišče prve stopnje moralo od mesečnih prejemkov predlagatelja odšteti stroške, povezane s prevozom na delo in s prehrano na delu. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da glede na to, da sodišče prve stopnje teh prejemkov ni upoštevalo pri ugotavljanju pridobitnih zmožnosti predlagateljice, jih ne bi smelo upoštevati niti pri ugotavljanju pridobitnih zmožnosti nasprotnega udeleženca (načelo enakega obravnavanja strank). Tudi v skladu s stališči sodne prakse se pri odmeri preživnine k prihodkom staršev ne všteva niti regres za prevoz na delo niti regres za prehrano na delu. Glede na to, da je nasprotni udeleženec zaposlen v Avstriji, in glede na to, da je avstrijska ureditev povrnitve potnih stroškov in stroškov za prehrano na delu drugačna od slovenske, ker so v Avstriji ti stroški že zajeti v plačilu za delo (plači) in se ne izplačujejo posebej (kot v Sloveniji), bi moralo sodišče prve stopnje pri ugotavljanju pridobitnih zmožnosti nasprotnega udeleženca navedene stroške (ki jih nasprotni udeleženec v pritožbi ocenjuje na skupno 630,00 EUR mesečno) odšteti od mesečnega zneska plače njegove v višini 2.000,00 EUR.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 211, 236, 236/1, 240, 240/1, 240/3, 241, 294.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vpogled v sodni spis - vsebina odpovedi - odobritev bančnega kredita - usklajeno ravnanje - utemeljenost odpovednega razloga
Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje je dokazano, da je celotna koordinacija sklepanja kreditnih pogodb v kriminalni združbi temeljila na tem, da kreditojemalci niso bili kreditno sposobni za sklepanje kreditnih pogodb za pridobljene zneske, in so jih zato lahko prejeli le ob sočasnem sklepanju kreditnih pogodb (za nižje zneske) pri več bankah oziroma hranilnicah, ko torej njihova kreditna izpostavljenost še ni bila vidna v sistemu SISBON.
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - odstop od pogodbe - vročanje opomina - pravica do sodnega varstva - brezplačna pravna pomoč - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do enakega varstva pravic - pospešitev postopka
Toženec ima pravico do sodnega varstva, uresničevanju katerega je namenjena tudi brezplačna pravna pomoč1, vendar je treba upoštevati tudi pravico nasprotne stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pri tem pritožbeno sodišče opozarja, da si morajo poleg sodišča oziroma Službe za brezplačno pravno pomoč tudi stranke prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja, ter v postopku skrbno in pravočasno uresničevati svoje pravice, navajati dejstva in predlagati dokaze, da je mogoče postopek izvesti čim prej.
Toženčeva procesna aktivnost torej ni bila usmerjena v to, da bi se postopek (že tretjega) odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči izvedel čim prej, pri čemer za svoje ravnanje oziroma opustitev niti v pritožbi ni navedel upravičenih razlogov. Navedeno je po mnenju pritožbenega sodišča v nasprotju z zgoraj navedenim dolžnim prizadevanjem, da se postopek opravi brez zavlačevanja (11. člen ZPP).
ZPIZ-2 člen 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20. ZPIZ-1 člen 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149. URS člen 14, 15, 56.
invalidnina - telesna okvara - zavarovalni primer - gotovo bodoče dejstvo
Nastanek telesne okvare je eden od zavarovanih primerov, kjer so pravice zavarovancem zagotovljene le ob pogoju plačanih prispevkov. Kadar je oseba invalid od rojstva in njeno stanje ni nastalo v času vključenosti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se oseba v zavarovanje praviloma vključi z dnem sklenitve delovnega razmerja ali opravljanja dejavnosti, na podlagi katere je lahko zavarovana. Invalidnost, s katero oseba vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem primeru ni negotovo bodoči dogodek, v zvezi s katerim se ves čas zavarovanja plačujejo prispevki, temveč je že znano dejstvo. Zato takšno, v preteklosti in pred vključitvijo zavarovanja, nastalo stanje, ne more postati zavarovani primer. Za stanje, ki ne zapade pod zavarovani primer, ni mogoče zahtevati pravic.