podjemna pogodba - pogodba o delu - napake dela - zamenjava strešne kritine - strešna kritina - grajanje napak - ustno grajanje napak - skrita napaka - zamakanje strehe - notificiranje napake - jamčevalni zahtevek - rok za jamčevanje za napake
Podjemnik se ne more sklicevati na kakšno določbo členov 633, 634 in 635 OZ, če je s svojim ravnanjem zavedel naročnika, da pravic ni pravočasno uveljavil.
ZPP člen 8, 80, 205, 205/1, 205/1-1, 236. URS člen 22, 23.
procesna sposobnost - sodelovanje stranke v postopku - postavitev skrbnika - pogoji za prekinitev postopka - preklic naroka - substanciran dokazni predlog - vnaprejšnja dokazna ocena - posojilna pogodba - zadolžnica
Glede na tako dopolnjeno psihiatrično izvedensko mnenje z dne 28. 11. 2022, ko je sodni izvedenec v celoti analiziral dokaz, ki ga je predložila tožena stranka, torej psihiatrično mnenje dr. C. C. z dne 24. 11. 2022, je sodišče prve stopnje v tč. 12 in 13 obrazložitve sodbe pravilno zaključilo, da je bil toženec procesno sposoben in torej sposoben opravljati procesna dejanja, zato tudi utemeljeno naroka za glavno obravnavo, razpisanega za dne 29. 11. 2022 ni preklicalo. Pravilno je tudi zaključilo, da iz izvedenskega mnenja izhaja tudi, da upoštevaje intenziteto in diagnosticirano motnjo ne gre za bolezen, ki je nenadna in nepredvidljiva in ki bi toženi stranki onemogočala prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, razpisanem za dne 29. 11. 2022.
Sodišče namreč ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če dokazni predlog ni substanciran, kar pomeni dolžnost predlagatelja dokaza navesti, katera dejstva naj se dokažejo s ponujenimi dokazi.
Prvostopno sodišče odloča o premoženjskopravnem zahtevku (PPZ), kakor ga uveljavlja oškodovanec, in le o tistem zahtevku, ki je bil postavljen. Sodišče lahko nato v sodbi, s katero spozna obtoženca za krivega, oškodovancu PPZ prisodi v celoti, lahko deloma in ga s presežkom napoti na pravdo, če pa podatki kazenskega postopka ne dajo zanesljive podlage niti za popolno niti za delno razsojo, ga napoti na pravdo s celotnim PPZ. Sodišče sàmo torej ne sme o zahtevku odločiti tako, da bi npr. namesto povrnitve škode, oškodovancu vrnilo stvari. Tudi v skladu z Obligacijskim zakonom (164. člen OZ) velja splošno pravilo, da ima oškodovanec pravico do izbire med vzpostavitvijo prejšnjega stanja v naravi (restitucija) in plačilom denarne odškodnine. Le izjemoma, kadar so podane prav posebne okoliščine, ki opravičujejo le vzpostavitev prejšnjega stanja v naravi, pravice do izbire med obema načinoma povrnitve premoženjske škode oškodovanec nima (VSRS sklep II Ips 25/2018 z 28. 3. 2019, točka 12).
Če sodišče ne bi imelo na voljo izvedenca z znanji obeh strok, bi moralo imenovati dva izvedenca in bi bili stroški celo višji na račun dvojnega študija spisa in prilog, eventualnega pridobivanja dodatne dokumentacije, materialnih stroškov ipd.
V tem primeru je šlo za dva medsebojno ločena dela, ki sta vsak zase zaključena celota.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00070934
ZPP člen 205, 206, 206/4.
podrejene obveznice - odškodninska odgovornost bank - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - odreditev prekinitve postopka - restriktiven pristop - predhodno vprašanje - dopuščena revizija - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - načelo pravne varnosti - pravica do sojenja v razumnem roku
Pritožbeno nasprotovanje široki razlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP je utemeljeno. Ker glede pravnega vprašanja, ki ga je sodišče prve stopnje očitno štelo za pravno pomembnega, Vrhovnemu sodišču ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, prekinitev postopka na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP ni utemeljena.
Obdolženca sta tako že zaradi funkcije direktorja tista, ki imata kot poslovodni organ vsa poslovodna upravičenja, ki se kažejo v organiziranju, vodenju in nadzoru delovnega procesa ter odločanju o vsebini delovnih razmerij. To pomeni tudi njuno delovnopravno odgovornost, da skrbita med drugim za pravilno politiko izplačevanja plačil za delo delavcem. Obravnavano kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1 je kolektivno kaznivo dejanje. Pri kolektivnem kaznivem dejanju namreč velja, da je dokončano takrat, ko je storjeno zadnje dejanje, ki sodi v sestavo kaznivega dejanja. Če se je kolektivno kaznivo dejanje začelo v času veljavnosti prejšnjega zakona in nadaljevalo v času veljavnosti novega zakona, je treba uporabiti novi zakon, ne glede na to, kateri zakon je veljal v času storitve predhodnih ravnanj, oziroma četudi novi zakon za storilca ni milejši. Pri kolektivnem kaznivem dejanju začne zastaranje kazenskega pregona teči od dneva, ko je bilo storjeno zadnje dejanje iz sklopa takšne kontinuirane kriminalne dejavnosti. Zagovornika neutemeljeno enačita kazenskopravno odgovornost obdolžencev kot fizičnih oseb z delovnopravno odgovornostjo gospodarske družbe kot pravne osebe. V takšnem primeru ima izrek o premoženjskopravnem zahtevku temelj v prvostopenjskem krivdnem izreku ter zavezuje obdolženca in ne njegovo družbo.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - realizacija izvršbe - konec izvršilnega postopka - ustavitev izvršilnega postopka - predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - zavrženje predloga
Ker je upnik vložil predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, ko je bila izvršba zaradi izterjave nedenarne terjatve (kot edine predlagane) že realizirana, ga je glede na obrazloženo vložil po tem, ko je bil predmetni izvršilni postopek že (samodejno) končan. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tega predloga, saj končanega postopka ni mogoče nadaljevati
izločitev dokazov - prepoznava oseb po fotografijah - zaslišanje priče - odvzem prostosti - pravica do tolmača
UZ o opravljeni prepoznavi oseb po fotografijah v skladu s 46. členom ZNPPol v skladu s sodno prakso ne predstavlja dokaza v kazenskem postopku, temveč zgolj vir za pridobitev veljavnega dokaza, kar je v konkretnem primeru izpovedba priče, dana pred preiskovalnim sodnikom. Izpovedba priče ne more biti predmet izločitve, temveč se lahko tekom sojenja zgolj zastavi vprašanje verodostojnosti pričevanja, ki se nanaša na pravilnost ugotavljanja dejanskega stanja, ne pa na zakonitost prepoznave, opravljene v predkazenskem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070933
SPZ člen 212. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
konfesorna tožba - vznemirjanje izvrševanja služnosti - regulacijska začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - prekrivanje vsebine s tožbenim zahtevkom - neizkazanost verjetnosti nastanka težko popravljive škode - trditveno in dokazno breme predlagatelja - nekonkretizirane trditve - vezanost sodišča na trditveno podlago - zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov
Trditveno in dokazno breme je na predlagatelju začasne odredbe in ne na sodišču. Predlagatelj začasne odredbe, ki zatrjuje nevarnost nastanka težko nadomestljive škode, mora za to konkretno navesti relevantna dejstva, celo splošno znana, če so slednja pravno relevantna za substanciranje zahtevka. Že v predlogu mora ponuditi po eni strani konkretne trditve o škodi, ki nastaja ali grozi, na drugi strani pa dokaze zanjo. Sodišče brez ustrezne trditvene podlage ne sme samo ugotavljati nezatrjevanih dejstev. Zgolj pavšalne navedbe o nevarnosti težko nadomestljive škode ne utemeljujejo predlagane začasne odredbe. Zaradi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena stranke manjkajočih kontretiziranih trditev ne morejo nadomestiti niti ponujeni dokazi.
ZSVarPre člen 6, 6/3, 7, 8, 20, 20/2, 23, 23/1, 23/4. ZUPJS člen 9. ZPP člen 287.
pravice iz socialnega varstva - presežen cenzus - dohodki prosilčeve družine - občasni in neperiodični dohodki - pravica do pravnega sredstva
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da za nazaj izplačanega zneska invalidske pokojnine, dodatka za rekreacijo in odškodnine tožena stranka ne bi smela upoštevati pri ugotavljanju lastnega dohodka in s tem v zvezi pri ugotavljanju, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravic iz javnih sredstev, kot jih uveljavlja tožnik.
Ker je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pri tožniku podana III. kategorija invalidnosti iz 3. alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2, sta izpodbijani upravni odločbi kot nezakoniti pravilno odpravljeni.
Dejanje ni kaznivo, če iz njegovega opisa v tenorju obtožnega akta ne izhajajo zakonski znaki nobenega kaznivega dejanja. Opis dejanja mora vsebovati vsa odločilna dejstva, ki po objektivni in subjektivni plati konkretizirajo kaznivo dejanje. Zakonski znaki kaznivega dejanja morajo biti opredeljeni z navedbo konkretnih dejstev in okoliščin, če je to mogoče ter smiselno. Psihičnih procesov storilca pogosto ni mogoče konkretizirati določneje, kot že izhaja iz abstraktnega opisa dejanja, zato gre za stvar obrazložitve, ne opisa. Če opis kaznivega dejanja obsega tudi abstraktni dejanski stan, sestavljata abstraktni in konkretni del celoto.
oviranje pravosodnih in drugih državnih organov - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - razumljivost izreka sodbe - priznanje krivde - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - razlogi, s katerimi se sme sodba izpodbijati - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - nedovoljen pritožbeni razlog - načelo materialne resnice - obstoj kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - namen - vplivanje na priče - grožnja - ustrahovanje - pismo - abstraktna ogrozitev - dokončanje kaznivega dejanja - uporaba kazenskega zakona - sprememba zakona med postopkom - časovna veljavnost zakona - zakon, milejši za storilca - obrazloženost sodbe - pravna zmota - zavest o protipravnosti - pogojna obsodba - skrajšanje preizkusne dobe
Pritožbene trditve, da "odvetniška družba ni priča v kazenskem postopku niti drug udeleženec kazenskega postopka in nima vpliva na zbiranje obvestil" niso utemeljene. Glede na dejstvo, da je bila oškodovanka z obtoženčevimi zapisi v pismu seznanjena, okoliščina, da je obtoženec pismo poslal odvetniški družbi in ne neposredno oškodovanki, na izpolnjenost zakonskih znakov kaznivega dejana nima vpliva. Obravnavano kaznivo dejanje je abstraktno ogrozitveno in zato za njegovo dokončanje zadošča, da storilec zoper drugo osebo uporabi grožnjo ali ustrahovanje in ni pomembno, ali so le-te dosegle svoj namen, to je, dejansko vplivale na pričanje te osebe.
Ob upoštevanju, da se zakonska dispozicija ni spremenila vse od novele KZ-1B, je nepotrebno, da bi sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pojasnjevalo, katere vse novele zakona so upoštevane v KZ-1, ki ga je uporabilo. Slednje je smiselno in potrebno, kadar pride v poštev uporaba drugega odstavka 7. člena KZ-1, saj se lahko le tako zagotovi jasnost sodne odločbe in preveri, ali je sodišče uporabilo zakon, ki je za storilca milejši. V obravnavanem primeru pa slednje ni bilo potrebno, saj je zakonska dispozicija kaznivega dejanja vse od 15. 5. 2012 enaka. Sodišču prve stopnje, ki je v izpodbijani sodbi zapisalo, da je uporabilo Kazenski zakonik (KZ-1), zato ni mogoče očitati kršitve 1. točke 372. člena ZKP.
Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4, 7. ZPP člen 155.
odločanje o pravdnih stroških - odvetniški stroški - potrebni pravdni stroški - priznanje pravdnih stroškov - povišanje nagrade za zastopanje več strank - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - urnina - odvetniška tarifa
Povišanje nagrade za zastopanje več strank gre odvetniku od dne, ko je zastopal obe toženki.
Osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. marca 2023 znaša 465,34 EUR,1 zato povprečni mesečni dohodek na člana družine za izpolnitev pogojev za taksno oprostitev ne sme presegati zneska 930,68 EUR.
Drži sicer pritožbeno stališče, da predlog za oprostitev plačila sodnih taks vsebuje tudi predlog za obročno plačilo sodnih taks, čeprav stranka obročnega plačila izrecno ne uveljavlja. O manj kot stranka zahteva, je namreč mogoče odločati tudi brez izrecnega strankinega predloga.
IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00070624
ZDSS-1 člen 70, 70/1. ZIZ člen 270, 270/1. ZUP člen 7.
začasna odredba - predlog za začasno odredbo
Dolžnost stranke je, da ob podaji predloga sodišču skrbno zbere vse informacije oziroma podatke o pravno relevantnih dejstvih in dokazila. Vendar je pravilno pritožbeno zatrjevanje, da tožnica v drugem predlogu za izdajo začasne odredbe ni zgolj dopolnila pomanjkljive podlage iz prvega predloga za izdajo začasne odredbe.
pritožba v sporu majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - neupoštevne navedbe - pogodbeni odstop terjatve - aktivna legitimacija - vročanje dokaznih listin - takojšnje uveljavljanje procesne kršitve
V sporih majhne vrednosti so pritožbeni razlogi omejeni, in sicer je mogoče sodbo izpodbijati le zaradi absolutno bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi napačne uporabe materialnega prava. Neupoštevne so zato pritožbene navedbe, s katerimi toženka nasprotuje dejanskim zaključkom o prenosu in identiteti terjatve ter njeni višini. Posledično je neutemeljen tudi ugovor aktivne legitimacije.
Stranka mora kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je mogoče.