stroški postopka v družinskih sporih - postopek za varstvo koristi otroka - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih - interes udeležencev
S stroškovnega vidika ni toliko pomembno, kdo je predlagatelj posameznih predlogov in kako je o predlogih odločeno. Bistveno je, da se je sodišče prve stopnje tekom postopka ukvarjalo s tem, kakšna odločitev bi bila v največjo korist skupnega otroka, kar pa je, kot že poudarjeno, v interesu tako upnice kot dolžnika.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00070059
OZ člen 255, 539.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - vložitev predloga za izvršbo - sklep o izvršbi - opustitev vložitve ugovora - usklajeno delovanje - posledice opustitve vložitve ugovora - preklic darilne pogodbe - dokazna ocena - plačilo obveznosti iz kreditne pogodbe
Neutemeljena je pritožbena navedba, da z ugovorom zoper sklep o izvršbi dolžnik A. A. ne bi mogel doseči uspeha v pravdi. Dolžnik bi z ugovorom dosegel razveljavitev sklepa o izvršbi, s čemer bi bilo tožeči stranki omogočeno, da poseže v premoženje dolžnika in doseže poplačilo svoje terjatve. Pritožbene navedbe o tem, da je sodišče prve stopnje navedbe tožene stranke o tem, da bi lahko dolžnik A. A. v izvršilnem postopku tožeče stranke kot upnice prav tako vložil ugovor in z njim uspel, ocenilo kot neutemeljene in zaključilo, da s takšnim ugovorom ne bi uspel, pa so neresnične. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je za predmetni postopek (pravno) pomembno zgolj dejstvo, da A. A. ugovora ni vložil.
Ne drži, da bi morala tožeča stranka v tožbenem zahtevku uveljavljati tudi razveljavitev pravnih učinkov pogodbe. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, lahko upnik pri izpodbojnih tožbah izpodbija tako obligacijsko pogodbo kot razpolagalni posel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL00070072
ZDen člen 74, 74/1, 82. ZD člen 132, 136, 136/2, 138, 138/2, 221. ZPP člen 205, 205/1-1, 207, 207/2, 208, 208/1, 208/4.
pravnomočen sklep o dedovanju - premoženje najdeno po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - dedovanje denacionaliziranega premoženja - izvedba novega zapuščinskega postopka - nov zapuščinski postopek po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - dodatni sklep o dedovanju - popravni sklep - pritožba zoper popravni sklep - prekinitev zapuščinskega postopka - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - prekinitev postopka po samem zakonu - odločanje kljub prekinitvi postopka - sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka - deklaratorna narava sklepa - nadaljevanje prekinjenega postopka - prevzem postopka - sklep o nadaljevanju postopka - vročitev sklepa o nadaljevanju - začetek teka roka za pritožbo - pravočasnost pritožbe - odstop dednega deleža v korist določenega dediča - izjava o odstopu dednega deleža v korist sodediča - oblika izjave - sprejem dednega deleža in sočasni odstop dednega deleža sodediču - nepreklicnost izjave o sprejemu dednega deleža - pozneje najdeno premoženje zapustnika
V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje z vsemi v tem postopku izdanimi sklepi (tako s sklepom o dedovanju kot z dodatnimi sklepi o dedovanju) že odločilo o dedovanju premoženja, ki je zapustniku pripadlo na podlagi delnih odločb o denacionalizaciji. Ne gre torej za situacijo, v kateri bi bilo treba uporabiti (specialnejši) 74. člen ZDen.
Tako teorija, kot sodna praksa, zavzemata stališče, da se lahko naknadno najdeno premoženje razdeli povsem drugače kot prvo. Skladno s 138. členom ZD sta izjava o sprejemu dediščine in izjava o odpovedi dedovanju nepreklicni, pri čemer zadnja ne more biti delna, ne pogojna. Sodišče prve stopnje tako zavezujejo (zgolj) že podane dedne izjave o sprejemu ali odpovedi dednega deleža. V kolikor so te spoštovane, pa je dedičevo razpolaganje s svojim dednim deležem (tudi) na naknadno najdenem premoženju, prosto. Povedano drugače, dedič, ki je podal izjavo o sprejemu dednega deleža na (takrat) znanem obsegu zapuščine, tudi v primeru pozneje najdenega premoženja ne more več podati izjave o odpovedi dedovanju (ali obratno). Lahko pa s svojim dednim deležem razpolaga v korist sodediča (npr. z odstopno izjavo oziroma dednim dogovorom). Za tak primer gre tudi v obravnavani zadevi.
S pravnim poslom mortis causa (npr. oporoko), se zapustnik zavezuje glede razpolaganja s premoženjem, ki ga bo imel ob smrti in katerega pravni učinki nastopijo šele z zapustnikovo (oporočiteljevo) smrtjo. Skladno z drugim odstavkom 136. člena ZD pa odstop dednega deleža sodediču predstavlja pogodbo civilnega prava, s katero pogodbenik („odstopnik“) ne razpolaga s premoženjem, ki ga bo imel ob smrti ampak s premoženjem, ki ga ima ob sklenitvi pogodbe. To pomeni, da je dedinja najprej sprejela dedovanje in nato (inter vivos) svoj dedni delež odstopila sodedinji. Veljavnost takšnega posla tudi ni odvisna od odobritve preostalih dedičev, ki pri poslu niso udeleženi. Vsak poslovno sposoben dedič lahko s svojim dednim deležem prosto razpolaga ter ga (tudi) odstopi kateremu od sodedičev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LOKALNA SAMOUPRAVA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00070246
Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Mirna Peč (2014) člen 19. OZ člen 17. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1, 339, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1. ZVO-1 člen 149, 149/1. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 3, 4. ZPNačrt člen 81.
oskrba s pitno vodo - priključek na vodovod - priključitev na javni vodovod - zahtevek za sklenitev pogodbe - dolžnost skleniti pogodbo - pasivna stvarna legitimacija občine - zavrnitev tožbenega zahtevka - občina - obvezna lokalna gospodarska javna služba - priključitev objekta na komunalno omrežje - plačilo komunalnega prispevka - pogodba o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti - odtujitev stvari
Oskrba s pitno vodo je obvezna lokalna gospodarska javna služba, ki jo urejajo občine z odloki. Pogodbo o priključitvi na javno vodovodno omrežje pa je dolžna skleniti nosilka javne gospodarske službe.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 3, 5, 14, 15, 26. Porodični zakon Federacije Bosne in Hercegovine (2005) člen 142, 142/1, 142/2, 142/3, 142/4.
zahteva za vrnitev otroka - učinek odločbe sodišča iz države izvora - uporaba tujega prava - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - protipraven odvzem otroka - nepravilna uporaba predpisov - zmotna uporaba materialnega prava
Glede na vsebino sodbe Občinskega sodišča v Bihaću o vzgoji in varstvu ter materialno pravno ureditev države izvora nasprotna udeleženka otrok ni protipravno pripeljala in zadržala v Republiki Sloveniji. Odločitev Občinskega sodišča v Bihaću, da sta otroka zaupana v vzgojo in varstvo materi, tudi ne daje podlage za zahtevano takojšnjo vrnitev otrok očetu.
Ker preselitev otrok ni bila protipravna, ampak je imela podlago v sodbi Občinskega sodišča v Bihaću s 25. 3. 2022 in določbah PZ, poleg tega pa postopek odločanja o koristih otrok po ugotovitvah sodišča prve stopnje teče v državi, od koder sta bila otroka preseljena, predlog za vrnitev otrok ni utemeljen.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 40, 40/1, 47a, 47a/1.
plačilo nagrade izvedencu - Izvedenec za deficitarno področje - povečanje nagrade - pisna izdelava izvedenskega mnenja - vrednotenje zahtevnosti mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Sklep o deficitarnih področjih in podpodročjih sodnega izvedenstva, kamor je mogoče uvrstiti tudi izvedenkino področje (klinična psihologija), je pričel veljati 26. 3. 2022. V skladu s prvim odstavkom 47.a člena pravilnika se sodnim izvedencem in sodnim tolmačem, ki so imenovani za področja, podpodročja ali jezike, za katere izvedencev/cenilcev/tolmačev primanjkuje, plačilo za delo, izračunano na podlagi pravilnika, poveča za 50 %.
Niti sklep niti pravilnik ne nudita podlage za stališče, da se v primeru zamude oz. prekoračitve roka za izdelavo mnenja dodatek za delo v okviru deficitarnega področja ne prizna.
Izvedenka je morala odgovoriti na obsežna in kompleksna vprašanja sodišča, nanašajoča se na oceno osebnosti, psihopatologije, starševskih kapacitet, medosebnih odnosov in nasilja ter opraviti sintezo in interpretacijo vseh ugotovitev.
Pravilnik izrecno ne govori o vrednotenju, ki naj bi bil del pregleda, niti o vrednotenju, ki naj bi bil del podaje izvedenskega mnenja. Vrednotenje in analiza rezultatov pregleda sta sestavni del izdelave izvedenskega mnenja in ne samega pregleda.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00070077
ZVEtL-1 člen 43, 43/1.
javna površina - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - skupno pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - izvedenec geodetske stroke - izvedensko mnenje - urbanistično mnenje - splošni skupni del
Tudi če so stepalniki preprog običajno namenjeni večstanovanjskim stavbam, pa se je v tem primeru izkazalo, da ni vedno tako. Da je takšno tudi mnenje izvedenke urbanistike, priča dejstvo, da se je prisotna in zaslišana na naroku za glavno obravnavo strinjala s predlagano linijo skupnega pripadajočega zemljišča, ki zajema tudi ta del parcele. Iz zapisnika glavne obravnave namreč izhaja, da je pojasnila glede povezovalne poti podala izvedenka geodetske stroke (in ne izvedenka urbanistike). Podana pojasnila izvedenke geodetske stroke si pritožnica tudi napačno vsebinsko tolmači, saj iz njih izhaja, da povezovalna (javna) pot ne posega v del parcele, ki ga je sodišče štelo za skupno pripadajoče zemljišče.
Sodišče se ni dolžno opredeliti do vseh navedb pravdnih strank, temveč le do tistih, ki so za presojo konkretnega primera odločilne, odgovor na navedbe strank pa je lahko razviden tudi iz konteksta celotne obrazložitve.
Do protispisnosti pride, ko sodišče v sodbo napačno povzame vsebino listin, ne pa takrat, ko napačno oceni izvedene dokaze ali za odločitev navede pomanjkljive razloge.
Dokazna ocena je popolna, skrbna in vsebinsko prepričljiva. Ker vsebuje jasne razloge o pravno odločilnih dejstvih, je sodbo prav tako mogoče vsebinsko preizkusiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00070058
ZPP člen 206, 206/4.
pogoji za prekinitev pravdnega postopka - izbris obveznic - odškodninska odgovornost bank - plačilo odškodnine - imetniki podrejenih obveznic - podrejene obveznice - predhodno vprašanje - pravna varnost - pravica do poštenega sojenja - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - uporaba materialnega prava
Namen prekinitve postopka po četrtem odstavku 206. člena ZPP je pridobitev razlage pravnega pravila. Vprašanje, na katerega bo (morebiti) odgovorjeno v revizijski zadevi, ali določeno dejstvo pomeni pravno relevantno vzročno zvezo, pomeni uporabo materialnega prava. Uporaba materialnega prava pa je le v rokah zakonitega sodnika, in ne senata Vrhovnega sodišča, ki odloča o reviziji.
Prekinitev postopka do odločitve senata Vrhovnega sodišča iz razloga, da se bo na njeni podlagi v predmetni zadevi sprejela odločitev o potrebnosti presojanja zakonitosti in ustavnosti odločbe Banke Slovenije, že iz načelnih razlogov ni dopustna, saj v svojem bistvu posega v sodniško neodvisnost in kot taka tudi v pravno varnost.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1. KZ-1 člen 211, 211/1, 235, 235/1. ZPP člen 233, 233/1, 238, 238/2, 286, 286/4, 286b, 287, 287/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - dokazna ocena izpovedi prič - zavrnitev dokaznega predloga - pravočasnost odpovedi - utemeljenost odpovednega razloga - kršitev delovne obveznosti z znaki kaznivega dejanja
Pri presoji pravočasnosti odpovedi ne gre za vprašanje, kdaj delodajalec prejme prvo informacijo o morebitni kršitvi obveznosti iz delovnega razmerja niti kdaj bi kršitev lahko ugotovil, ampak kdaj je dejansko ugotovil razlog za odpoved.
zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - izbris iz poslovnega registra - vročanje sodnih pisanj - podjetnik posameznik - nepravilno vročanje - vročanje fizični osebi
Iz izpiska Poslovnega registra Slovenije na dan 20. 5. 2020 izhaja, da je bila tožena stranka bar B., A. A. s. p. izbrisana iz poslovnega registra 16. 9. 2022. Na dan 20. 9. 2022, ko je tožba prispela na Okrožno sodišče v Ljubljani, A. A. ni imel več registrirane dejavnosti bar B., A. A. s. p. Navedeno je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, ko je izdalo popravni sklep. Glede na zgoraj navedeno vročanje tožbe toženi stranki, označeni kot bar B., A. A. s. p. po pravilih, ki veljajo za vročanje sodnih pisanj podjetnikom posameznikom po 133. členu ZPP, ni bilo pravilno. Sodišče prve stopnje bi namreč tožbo moralo vročati toženi stranki po pravilih, ki veljajo za vročanje fizičnim osebam po 142. členu ZPP.
poslovna skrivnost - varovanje poslovne skrivnosti - vsebina kreditne pogodbe - tržna vrednost - trditveno in dokazno breme
Pojem tržne vrednosti je treba razlagati predvsem v smislu varstva tržnih interesov družbe, ki prima facie vplivajo (ali bi lahko vplivale) na njen položaj na trgu. Obstajati mora vzročna zveza med naravo tajnosti in tržno vrednostjo.
Trditveno in dokazno breme o tem, v čem je konkretna tržna vrednost vsebine kreditne pogodbe, ki naj bi predstavljala poslovno skrivnost, je na toženi stranki, ki pa ga ni zmogla.
postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor krajevne nepristojnosti - zavrženje ugovora krajevne nepristojnosti - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti - dogovor o krajevni pristojnosti
Tožena stranka mora ugovor o pristojnosti podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, razen izjemoma, če (zaradi specifike podajanja navedb v postopku z izvršbo na podlagi verodostojne listine) ni bila dovolj zgodaj seznanjena z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča.
prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - odločitev o predhodnem vprašanju - podrejene obveznice - izbris obveznic - odškodninska odgovornost bank - uporaba materialnega prava - pravna varnost
Pritožnica ima prav, ko trdi, da vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča prve in druge stopnje, da presoja zakonitosti in ustavnosti odločbe Banke Slovenije ni predhodno vprašanje pri odločanju o odškodninski odgovornosti toženke kot izdajateljice podrejene obveznice, glede katerega je bila revizija dopuščena, ni moč umestiti v okvir določbe 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP. Sprva zato, ker je tožnikova trditev o nezakonitosti in neustavnosti odločbe Banke Slovenije v predmetni zadevi le eden od elementov, ki sestavljajo zatrjevano pravno relevantno vzročno zvezo med tožniku nastalo škodo in ravnanjem druge toženke. Kot taka spada v ugotavljanje pravno relevantnega dejanskega stanja. V primeru, ko je odločitev o glavni stvari odvisna od predhodne rešitve določenih dejanskih vprašanj, ta vprašanja v pravdnem postopku niso predhodna v procesnem smislu, saj sama ne morejo biti neposreden predmet spora ali nekega drugega postopka. Nadalje pa zato, ker vprašanje, ali določeno dejstvo pomeni pravno relevantno vzročno zvezo, na katerega bo (morebiti) odgovorjeno v revizijski zadevi, pomeni uporabo materialnega prava. Uporaba materialnega prava pa je le v rokah zakonitega sodnika, in ne senata Vrhovnega sodišča, ki odloča o reviziji. Zato kot taka niti ne more upravičevati prekinitve postopka.
trpinčenje na delovnem mestu - mobing - zmotna uporaba materialnega prava - druga pravna podlaga - sprememba izpodbijane sodbe
Sodišče prve stopnje je štelo, da je trpinčenje na delovnem mestu podano pri podajanju opozoril in kritik, saj so bile te podane na povsem neprimernen način. Takšna ugotovitev („povsem neprimeren način“), ne da bi bilo konkretizirano, kakšne besede so bile uporabljene oziroma zakaj bi šlo za neprimeren način (kričanje, posmehovanje), ob odsotnosti kakršnih koli navedb s tem v zvezi, na kar je bila tožnica opozorjena s strani toženke, ne morejo privesti do presoje, da je podano trpinčenje oziroma je ta materialnopravno zmotna.
Tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje niti ni uveljavljala odškodnine zaradi posega v osebnostne pravice. Odškodnino zaradi zatrjevanih ravnanj trpinčenja je uveljavljala v okviru odškodnine za nepremoženjsko škodo za telesne bolečine; sodišče prve stopnje jo je prisodilo kot enotno odškodnino, pri čemer je zmotno štelo slabe spomine kot pravno priznano škodo.
poškodba na delu - gradbišče - zagotavljanje varstva pri delu - ukrep za varstvo in zdravje pri delu - varna sredstva za delo - odgovornost delodajalca
Vsakdo je v prvi vrsti sam odgovoren za svojo varnost, kar velja tudi za delavce pri delu na gradbišču (12. člen ZVZD-1). Po navedenem zakonskem določilu mora delavec opravljati delo s takšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje, med drugim pa mora tudi skrbeti, da so njegova sredstva za delo v brezhibnem stanju. Zgrešena je torej pritožbena teza, da bi tožnikov delodajalec moral zagotoviti dovolj široko in nepoledenelo pot. Kot že navedeno, je tožniku spodrsnilo na paleti, zato ni pomembno, ali so bila tla poledenela. Poleg tega ni naloga delodajalca, da neprestano nadzoruje, kje in kako delavci puščajo delovne pripomočke na delovišču. Še manj je dolžan te pripomočke čistiti namesto samih delavcev, zato je pretirana tožnikova zahteva, da bi moral v njegovem primeru delodajalec poskrbeti tudi za suho oziroma nepoledenelo paleto, na katero je tožnik stopil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072207
KZ-1 člen 49, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odločba o kazenski sankciji zahteva za varstvo zakonitosti - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine
Pritožbeno sodišče v Kopru je ob ponovnem odločanju o kazenskih sankcijah, izrečenih obtoženemu A. A. mnenja, da je potrebno obe pritožbi kot neutemeljeni zavrniti. Strinjati se je sicer z okrožno državno tožilko, da so bile razmere in pogoji, v katerih se je vršil prevoz 25 prebežnikov taki, da bi terjali višjo zaporno kazen, kakor pa jo je izreklo sodišče prve stopnje, Vrhovno sodišče pa prav tako v svoji zgoraj navedeni odločbi opozarja, da ni moč mimo dejstva, ki ga je obtoženec sicer prvič omenil šele v odgovoru na pritožbo višje državne tožilke in sicer, da sta v času trajanja obravnavanega kazenskega postopka obtožencu v prometni nesreči umrli žena in hči. Ob tehtanju vseh okoliščin, tako tistih, ki jih v pritožbi omenja višja državna tožilka in tistih, na katere v svoji razveljavitveni sodbi opozarja vrhovno sodišče, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ob vseh ostalih okoliščinah, ki jih je pravilno ugotovilo in ocenilo sodišče prve stopnje, triletna zaporna kazen primerna teži in načinu storitve obravnavanega kaznivega dejanja ter obtoženčevi osebnosti.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je zahtevek, ki ga je tožnica postavila z vlogo z dne 20. 1. 2021, že vsebovan v zahtevku, ki ga je tožnica postavila ob vložitvi tožbe. V tem primeru pa ne gre za kumulacijo zahtevkov, ampak gre za modifikacijo tožbenega zahtevka. Če je primarni zahtevek v določenem delu višji kot eventuelni zahtevek, slednji pa je višji v drugem delu, v takšnem primeru gre za razmerje vključenega zahtevka in do kumulacije sploh ni prišlo, s tem pa je odpadla dolžnost sodišča odločati o zahtevku, v skladu s tretjim odstavkom 182. člena ZPP.