Glede na navedeno, torej da mora pri objektivni odgovornosti povečana nevarnost izhajati iz narave same (nevarne) stvari, če pa določena stvar postane nevarna zaradi nedopustnega ravnanja oziroma opustitve njenega imetnika, kot je to v obravnavani zadevi, pa je treba uporabiti pravila o krivdni odškodninski odgovornosti, so pritožbene navedbe, da so bile stopnice, ki so bile zaradi opustitve zavarovanca toženke mokre in spolzke, nevarna stvar, ker iz njih izvira večja nevarnost zdrsa in padcev, neutemeljene.
Pomanjkanje zadostne skrbnosti in previdnosti pri hoji, torej da tožnica ni gledala kako in kam stopiti, po oceni pritožbenega sodišča utemeljuje soodgovornost tožnice v smislu 171. člena OZ.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO
VSL00070948
ZBan-1 člen 261e, 350, 350a. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZS člen 109, 109/1.
načelo pravne varnosti - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - enotna sodna praksa - revizija - dopuščena revizija - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - odškodninska odgovornost bank - podrejene obveznice - izbris obveznic - tožba proti poslovnim bankam - odločba o izrednih ukrepih - pospešitveno sredstvo
Na podlagi povzetega je na dlani, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z določbo 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, saj Vrhovno sodišče ne rešuje predhodnega vprašanja, ampak v okviru dopuščene revizije odgovarja na vprašanje, ali je to vprašanje predhodno vprašanje. Opomniti kaže, da je revizija izredno pravno sredstvo, torej sredstvo zoper pravnomočno odločitev sodišča. Odločitev o reviziji tako ne bi bila niti prekinitveni razlog v primeru, če bi Vrhovno sodišče odločalo o predhodnem vprašanju.
Ustavno načelo pravne varnosti narekuje, da se enaki pravni položaji obravnavajo enako. Vendar pa za enotno sodno prakso po zakonu skrbi Vrhovno sodišče RS (prvi odstavek 109. člena ZS). To ima pred seboj revizijo v zadevi, podobni pričujoči (II Ips 41/2022, dopuščeni po sklepu II DoR 520/2021), zato je brez dvoma pomembno, da se v razumnem času reši, stranki pa so na voljo pospešitvena sredstva. Vendar to presega odločanje o prekinitvi postopka v tej zadevi. Omeniti velja zgolj, da je revizija kot pravno sredstvo v dispoziciji stranke (kar pomeni, da jo lahko tudi umakne). Ob tem kaže še dodati, da je negotovo tudi to, ali bo Vrhovno sodišče RS sploh vsebinsko odločalo o obeh dopuščenih revizijskih vprašanjih.
nadomestilo plače za čas dopusta - napitnina - delovna uspešnost
Napitnine, izplačane v predhodnih mesecih, postanejo del plač, ki predstavljajo osnovo za odmero nadomestila. Zato ni mogoče slediti tezi tožene stranke, da v primeru, ko se izplačana napitnina všteje v osnovo za odmero nadomestila plače, toženka z nadomestilom plače, ponovno oziroma dvakrat plača napitnino (kot del plače). Plača namreč le nadomestilo plače, ki pa je zaradi izplačane napitnine v predhodnjih mesecih višje, kot bi bilo, če napitnina ne bi bila izplačana. Na pravilno presojo ne vpliva dejstvo, da se lahko s plačilom razlike v nadomestilu plače, kot jo zahteva tožnik, preseže zneske zbranih napitnin.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - postopek za plačilo sodne takse - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - ustavne pravice
Ustavnoskladna razlaga 36. člen ZIZ mora biti ekstenzivna in jo je treba tolmačiti na način, da je plačilo sodne takse nujni sestavni del ugovornega oziroma pritožbenega postopka. Posledično pa je vrnitev v prejšnje stanje v primeru celotnega postopka o sodnih taksah za ugovor ali pritožbo dopustna na njeni podlagi.
Polovična globa se je lahko plačala tudi po pravnomočnosti plačilnega naloga, zato ni bilo nobenega razloga, da je tožnica plačala polovico globe, preden je postal plačilni nalog pravnomočen in preden je nastala obveznost toženca, da plača izrečeno globo. Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da tožnica ne more terjati plačane globe na podlagi 197. člena OZ, saj ob plačilu tožnice še ni obstajala zakonska obveznost toženca. Poleg tega je tožnica vedoma plačala tuj dolg, sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da si ob plačilu ni pridržala pravice terjati tega plačila nazaj, saj dogovor o tem ni bil sklenjen, prav tako pa ni bilo zatrjevano, da je plačala tuj dolg, da bi se izognila sili.
načelo ekonomičnosti postopka - načelo dispozitivnosti v pravdnem postopku - pogodbena obveznost - kršitev pogodbene obveznosti - pravnomočna vmesna sodba - delna vmesna sodba - dokazi in izvajanje dokazov - pisno materialno procesno vodstvo - razpravno načelo - pogodbena odškodninska odgovornost - plačilo odškodnine - upravljanje z gozdovi - višina premoženjske škode - sodni izvedenec - izvedenec gozdarske stroke - izvedensko mnenje - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - pripombe na izvedensko mnenje - pravočasnost pripomb na izvedensko mnenje - zakonsko dopustna omejitev pravice do izjave - pripombe - prekluzija - pravnomočnost - strokovni pomočnik - izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča - preložitev naroka
Res je, da (v redkih primerih) izdani vmesni sodbi v istem postopku lahko sledi zavrnilna. Slednje je posledica primerov, ko je ugotavljanje škode povezano z ugotavljanjem kompleksnega sklopa dejstev, ki predhodno niso bila predmet obravnave. V konkretni zadevi ne gre za tak primer, saj končna odločba (glede višine škode) v pretežnem delu pravzaprav temelji na dejstvih, ki so bila ugotovljena že z izdano vmesno sodbo, v nadaljevanju postopka pa so se le še utrdila. Do vseh teh dejstev se je imela prva toženka torej že možnost izjaviti. Če je to storila prepozno (kar se nanaša predvsem na zaključke, ki izhajajo iz mnenja izvedenca B. B.), je odgovornost na njeni strani. Zgolj dejstvo, da je bil v postopku kasneje imenovan še izvedenec C. C., ki je imel nalogo ugotavljanja, ali je B. B. v mnenju storil kakšno strokovno napako, ki bi bistveno vplivala na oceno škode, s poudarkom na pravilni uporabi tarif in sortimentnih tablic, ne pomeni ponovne obravnave več let prej izdelanega B. B. mnenja.
Neutemeljeno je tudi pritožbeno izvajanje, da pripombe na izvedensko mnenje niso zajete s prekluzijo. Od klasičnega odziva, pripomb stranke na podano izvedensko mnenje, česar prekluzija res ne zajema, gre razločevati situacijo, ko sodišče izvede t.i. pisno materialno procesno vodstvo in strankama naloži, naj se o čem izjavita, določi rok in ju opozori na posledico (286.a člen ZPP), za kar je šlo tudi v konkretni zadevi. Sankcija neaktivnosti (oz. nepravočasne aktivnosti, brez utemeljenega razloga za zamudo) je prekluzija. Tudi iz izpodbijane odločbe izhaja, zakaj so bile pripombe, ki jih je prvotožena podala na izvedenski mnenji B. B. in C. C., prepozne. K temu gre kratko dodati še, da je glavnino teh prvostopenjsko sodišče kljub temu blagohotno upoštevalo in se do njih tudi opredelilo. Neutemeljen je očitek, da ni jasno, obravnavo katerih navedb je sodišče dopustilo, saj slednje izhaja neposredno iz izpodbijane odločbe.
Materialna resnica v pravdnem postopku deluje kot nekakšen „lepotni ideal“. Doseganje slednjega pa je zaradi nadrejenih načel dispozitivnosti in razpravnosti (7. in 212. člen ZPP) odvisno predvsem od strank samih – tudi in zlasti od njihove (pravočasne) procesne aktivnosti, ki je kasnejše (preobširne) pritožbe ne morejo nadomestiti.
ZIZ člen 212. ZPP člen 5, 243, 244, 252, 339, 339/2, 339/2-8.
naložitev sodnih penalov - neizpolnitev obveznosti - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje, ki ga pridobi stranka postopka - trditvena podlaga - kontradiktornost postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po naročilu ene stranke pridobljeno strokovno mnenje ima tudi v izvršilnem postopku le pravno naravo trditvene podlage. Po ZPP se kot dokaz upošteva tisto delo, ki ga za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva s potrebnim strokovnim znanjem opravijo izvedenci, ki jih določi sodišče in ki dokazovanje z izvedenci tudi vodi. Strankama je na ta način omogočeno, da sodelujeta pri obravnavanju dokaza, s čimer je zagotovljeno temeljno procesno jamstvo izjavljanja v dokaznem postopku, ki se vodi pred sodiščem. Izven postopka izdelano strokovno mnenje tako ne more biti dokaz v smislu določb ZPP o dokazovanju. Ker ni dokaz, tudi ne more biti listinski dokaz, pač pa se šteje za zasebno listino, ki sporoča, kakšno je strokovno mnenje avtorja listine. Upnici glede na tako naravo s strani dolžnika predloženih strokovnih poročil ni mogoče očitati, da se na poziv za sodelovanje pri pripravi poročil ni odzvala, zaradi česar naj bi se dokazno breme prevalilo nanjo, zadostovala pa naj bi tudi kar oprava meritev na podpornem zidu pod upničino hišo, čeprav je predmet dolžnikove obveznosti ustrezna osvetljenost na upničinih oknih.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00070313
ZObr člen 97č, 97e. KPJS člen 46. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2, 2/1.
pripravljenost za delo - vojaška oseba - neposredna uporaba direktive - delovni čas - dokazno breme - nadzor državne meje - straža
Ker je bila tožena stranka tista, ki je zatrjevala, da je tožnik v spornem času opravljal delovne naloge, ki so zaradi svoje specifičnosti izključene iz uporabe direktive oziroma je bil vključen v posebne dejavnosti, ki uporabi direktive neizogibno nasprotujejo, je v zvezi s temi trditvami tudi nosila dokazno breme.
Iz pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da niti straža niti varovanje državne meje nista bili dejavnosti, ki bi potekali v okviru začetnega usposabljanja, operativnega urjenja ali vojaških operacij v pravem pomenu besede, temveč sta predstavljali redno dejavnost Slovenske vojske, ki se nista izvajali niti v izrednih okoliščinah, niti kot odziv na neposredno grožnjo za nacionalno varnost, temveč sta bili načrtovani v naprej. Šlo je za običajno službo v mirnem času brez posebnosti. Na objektih, na katerih je stražo opravljal tožnik, je bilo stražo mogoče organizirati tudi v sistemu rotacije. Tudi varovanje državne meje se je v določenih letih izvajalo z rotacijo. Glede na takšne ugotovitve je pravilen prvostopenjski zaključek, da tožena stranka ni dokazala okoliščin, ki bi kazale na to, da se je delo tožnika na straži ter pri varovanju državne meje opravljalo v okviru izjem, kot jih je opredelilo SEU v sodbi C-742/19, in ki izključujejo uporabo Direktive 2003/88/ES.
odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola - narava dela
V primeru tožnice je dokazni postopek pokazal, da je tako glede na naravo kot intenzivnost dela odmor lahko koristila, zato ni bila podana protipravnost ravnanja toženke.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00069583
ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1, 206/4.
prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - imetniki podrejenih obveznic - izbris obveznic - odškodninska odgovornost bank - prehodno vprašanje - odločba o izrednih ukrepih - presoja zakonitosti odločbe - revizija - pravica do sojenja v razumnem roku
Vprašanje ali neko vprašanje pomeni predhodno vprašanje za rešitev konkretne zadeve ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 13. člena ZPP, ki govori o predhodnem vprašanju, saj ne gre za vprašanje obstoja pravice ali pravnega razmerja. Ne glede na ugotovljeno pomembnost in zapletenost vprašanj v zvezi s podrejenimi obveznicami zato niso izpolnjeni pogoji iz prve točke prvega odstavka 206. člena ZPP za prekinitev postopka, gotovo pa odrejena prekinitev posega tudi v interes tožene stranke do sojenja v razumnem roku.
začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - izvajanje stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Sodišče je ugotovilo, da je mladoletni A. A. strokovni službi CSD zaupal, da ga je strah, da bo oče, ko bi bil sam v stiku z njim, vršil pritisk na njega in ga pregovarjal in nagovarjal, da mora iti živeti k njemu, česar si on ne želi, in je izrazil željo, da je na stiku prisoten še kdo od odraslih. Sodišče je na podlagi tega pravilno ocenilo, da stiki enkrat na teden v obsegu dveh ur, kot predlaga nasprotni udeleženec, glede na daljšo prekinitev stikov, ne bi bili v korist otrok, saj bi pri njima povzročali preveliko stisko.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 40, 40/2, 40/2-1.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada in stroški izvedenca - pripombe strank na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - nagrada za študij spisa
Pritožbene navedbe o tem, da izvedenec ni odgovoril na pripombe stranke, so tako pavšalne, da jim višje sodišče ne more slediti, saj so ostale povsem nekonkretizirane in pritožba ne navaja, na katera vprašanja ni bilo odgovorjeno. Zato pritožba tudi ne omaja zaključka izpodbijanega sklepa, da gre za odgovore na dodatna vprašanja, ki jih sodišče do zdaj še ni terjalo.
Višje sodišče se s pritožbo strinja le v tem, da obravnavana dopolnitev izvedenskega mnenja ne predstavlja izjemno zahtevne dopolnitve v smislu 4. točke drugega odstavka 40. člena Pravilnika, ampak gre glede na obseg dopolnitve in vsebino za manj zahtevno dopolnitev (1. točka iste določbe). Pritožnica tudi nima prav, da izvedencu ne pripada nagrada za ponovni študij spisa, saj je tudi po presoji višjega sodišča glede na pretek časa med izdelavo izvirnega mnenja in dopolnitve ta postavka upravičena.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00071788
ZDR-1 člen 142, 142/1, 154.
odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola - narava dela
Opazovanje in nadzor mejnega prehoda oziroma spremljanje okolice za primer, če bi prišlo do nepredvidljive situacije, kot tudi izvajanje splošnih nalog po ZNPPol in ZNDM v okoliščinah konkretnega primera ne pomenijo, da tožnik ni imel možnosti izrabe odmora med delovnim časom.
URS člen 57, 57/3. DZ člen 183, 183/3, 189. ZŠtip-1 člen 15. ZSDP-1 člen 63, 63/1.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otrok - določitev višine preživnine za otroka - preživninske možnosti staršev in potrebe otrok - spremenjene okoliščine - znižanje preživnine za otroka - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - namen preživnine - prejemki upravičenca - državna štipendija - otrokovo delo prek študentskega servisa - dohodki od dela polnoletnega otroka - ukinitev preživnine polnoletnemu otroku, ki se ne šola - redno šolanje kot pravni standard - starševski dodatek - preživninska zmožnost staršev - preživljanje zakonca
Pritožbeno sodišče je seznanjeno z ustaljenim stališčem sodne prakse, da je namen preživnine polnoletnemu otroku, ki se redno šola v tem, da se mu omogoči šolanje, torej, da se lahko posveti šolanju in ga uspešno konča in da bi v primeru, če bi od njega zahtevali, da ob rednem šolanju še dela in se s tem (vsaj delno) sam preživlja (zato, da bi se zmanjšala preživninska obveznost staršev), to izničilo namen preživnine. Navedeno abstraktno stališče je bilo v nadaljnji sodni praksi večkrat relativizirano na podlagi ugotovljenih okoliščin, ki dopuščajo vsaj delno upoštevanje tudi študentskega oziroma dijaškega dela. Nedvomno je šibko materialno stanje oziroma nizka zmožnost za preživljanje preživninskih zavezancev okoliščina, ki dopušča tudi upoštevanje študentskega dela, torej ne z namenom razbremenitve preživninske obveznosti, ampak zato ker teh stroškov v celoti sami ne zmorejo in bi bilo ogroženo njihovo preživljanje in preživljanje njihovih družinskih članov, ob dodatni okoliščini, kot je v obravnavanem primeru, ko so prejemki preživninskega upravičenca iz študentskega dela, ki ga zmore, ne da bi zato trpele študijske obveznosti, tako visoki, da skupaj z ostalimi prejemki presegajo znesek ugotovljenih potreb. Sodišče prve stopnje je zato v obravnavani zadevi pravilno upoštevalo tudi študentsko delo prve nasprotne udeleženke.
Ni utemeljeno pritožnikovo opozarjanje v zvezi z njegovo napotitvijo glede izvršnic. V tem delu je na vložitev tožbe za ugotovitev obstoja ločitvene pravice pravilno napoten pritožnik. Izvršnica je listina, ki vsebuje dolžnikovo izjavo, s katero se ta zaveže plačati upniku z izvršnico določen denarni znesek. Upnik lahko na podlagi izvršnice zahteva plačilo obveznosti, ki mu jih dolžnik dolguje, kar neposredno na banki dolžnika. Izvršnica je sicer izvršilni naslov za denarno terjatev, pritožnik pa niti ne trdi, da bi z njo pridobil ločitveno pravico. Za prisilno izterjavo neplačanih zneskov po izvršnici je treba vložiti predlog za izvršbo, šele v nadaljnjem teku izvršilnega postopka pa bi upnik (lahko) pridobil ločitveno pravico.
Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja. Ločitvena pravica lahko po zakonu obstaja le na premoženju stečajnega dolžnika, le iz dolžnikovega premoženja se upniki lahko poplačajo. Kot izhaja iz upraviteljičinih pojasnil, s prerekanjem ločitvene pravice pravzaprav ni zanikala z izvršilnim naslovom pridobljene ločitvene pravice kot take, trdi le, da takšnega premoženja (terjatev do dolžnikovih dolžnikov), na katerem naj bi bila ločitvena pravica pridobljena, v resnici sploh ni. V pravdi na podlagi napotitve upraviteljica navedenega ne bi mogla dokazati, da takih terjatev ni, saj gre za negativno dejstvo. Upnik, ki trdi, da takšne terjatve so in da takšno premoženje v resnici obstaja, pa bo to lahko tudi dokazal. Zato višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, ki je na uveljavitev zahtevka za ugotovitev obstoja ločitvene pravice napotilo pritožnika. Iz istih razlogov je pravilna tudi napotitev pritožnika na uveljavitev ustreznega zahtevka v zvezi z zalogami trgovskega blaga, ki niso specificirane.
ZPP člen 1, 17, 17/2, 288, 288/1. ZKUASP člen 13, 13/2, 13/2-12. ZZ člen 29, 29/2, 30.
sodna pristojnost - upravna pristojnost - ugovor sodne pristojnosti - kompetenčno dejansko stanje - spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij - zavod - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivna organizacija - ustanovitelj zavoda
Samo po sebi ni odločilno tožnikovo pravno stališče, da gre v njegovem primeru za spor v civilnopravnem razmerju pravdnih strank, temveč so odločilne dejanske okoliščine spora, ki jih je zatrjeval v tožbi, in tožbeni zahtevki, ki jih je v njej postavil, ter ali se v tem dvojem kaže civilnopravna narava spora.
ZDR-1 člen 6, 20, 20/1, 85, 85/2, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-5, 125, 125/2, 125/4. OZ člen 45, 46, 49, 86, 86/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - denarna odškodnina - diskriminacija - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - obrazložitev odpovedi - zadostna trditvena podlaga - ničnost pogodbenega določila - zagovor pred odpovedjo
Izdelava posebne pisne ocene poskusnega dela s strani komisije za spremljanje poskusnega dela ni predpisana kot element odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, kot tudi ni zahtevana obrazložitev ocene poskusnega dela. Bistveno je, da je mogoče iz obrazložitve odpovedi razbrati razloge za negativno oceno poskusnega dela. To je v skladu s splošno zakonsko zahtevo, da morajo biti odpovedi, ki jih poda delodajalec, obrazložene (drugi odstavek 87. člena ZDR-1).
Zagovor pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela ni obveznost delodajalca. To izhaja že iz določila drugega odstavka 85. člena ZDR-1.
ZIL-1 člen 47, 47/2, 123, 123/1, 123/2, 124, 124/1.
zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - prepoved kršenja in bodoče kršitve - kršitev pravic iz znamke - težko nadomestljiva škoda - zavarovanje dokazov
Začasna odredba in zavarovanje dokazov predlagatelju ne nudita enakovrstnega varstva. Namen postopka zavarovanja dokazov je izvedba tistih dokazov, glede katerih obstaja bojazen, da se pozneje ne bodo mogli izvesti ali da bo njihova izvedba pozneje težja. Institut začasne odredbe pa ni namenjen zagotavljanju izvedbe dokazov, ampak zavarovanju terjatve.
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo četrti odstavek 206. člena ZPP, po katerem lahko odredi prekinitev postopka, ko ugotovi, da bi moralo uporabiti pravno pravilo, glede katerega sodna praksa višjih sodišč ni enotna, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni. V takem primeru predlaga vrhovnemu sodišču izdajo svetovalnega mnenja.
Določb ZPP, ki so jasne, se ne more poljubno interpretirati v posameznem primeru iz razlogov smotrnosti, v imenu pravne varnosti. Ravno v nasprotju z načelom pravne varnosti bi bilo, da bi se jasne in nedvoumne določbe ZPP v posameznih primerih interpretiralo drugače, kot se glasijo, in sicer preko analogije. Sodišče prve stopnje pri svoji argumentaciji v podkrepitev prekinitve v tč. 6 prezre, da razlog smotrnosti zaradi zagotovitve pravne varnosti ni samostojen razlog za prekinitev postopka, pač pa je v referenčnih določbah (drugi in četrti odstavek 206. člena ZPP) združen s položaji, ki jih ZPP izrecno predvideva (zahteva); odvisnost utemeljenosti zahtevka od ugotovitve, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, ali pa vložitev predloga za izdajo posvetovalnega mnenja.