pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - višina sodne takse - vrednost izpodbijanega dela odločbe - vrednost spornega predmeta - seštevek vrednosti spornih predmetov - denarni in nedenarni zahtevek - taksna obveznost
Če se s pravnim sredstvom odločba izpodbija le delno, se vzame kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela. Za obravnavani primer to pomeni, da je relevantna vrednost izpodbijanega nedenarnega dela zahtevka, kateremu je sodišče prve stopnje s sodbo v celoti ugodilo in vrednost dosojenega dela denarnega zahtevka.
ZPP člen 12. ZNP-1 člen 42, 167. ZKN člen 110. Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin (2022) člen 32.
nepravdni postopek ureditve meje - načelo pomoči prava neuki stranki - pravica do izjave stranke - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - zaslišanje izvedenca - kriteriji za ureditev meje - kriterij močnejše pravice - stanje katastra - javno dobro - splošna raba poti - potek meje - nestrinjanje s potekom meje
Določba 12. člena ZPP sodišču nalaga, da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozori, katera procesna dejanja lahko opravi. Kršitev citirane določbe predstavlja relativno bistveno kršitev postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), pri kateri mora pritožbeno sodišče ugotavljati, ali je vplivala oziroma mogla vplivati na pravilnost in zakonitost sodne odločbe. Ker pritožba ne vsebuje obrazloženih pripomb, o katerih bi bilo izvedenca sploh mogoče zaslišati, bi bila pritožbena obravnava nesmiselna in le sama sebi v namen. Če bi pritožbeno sodišče pritožniku dovolilo, da na pritožbeni obravnavi poda pripombe, ki jih v pritožbi ni podal (pa bi jih lahko), bi mu omogočilo razširitev pritožbenih navedb po poteku pritožbenega roka. Zgolj pritožnikovo nestrinjanje z izvedenčevimi zaključki pa ni razlog, zaradi katerega bi bilo potrebno zaslišati izvedenca. Pritožnik se je imel najkasneje v pritožbi možnost izjaviti o izvedenskemu mnenju in izkazati, da je kršitev 12. člena ZPP vplivala na pravilnost sodne odločbe, vendar pa slednjega ni zmogel. Sicer pa pritožnik (ki je na naroku in v postopku nasploh aktivno sodeloval) niti ne zatrjuje, da procesnih pravic ni uporabljal zaradi nevednosti, temveč le to, da ga sodišče o njih ni poučilo.
ZSKZDČEU člen 139, 139/3, 145, 145/4. Okvirni sklep Sveta 2008/909/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji (2008) člen 3, 8, 8/2, 8/3. ZKP člen 407, 410.
združitev kazni zapora - neprava obnova kazenskega postopka - priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - medsebojno priznavanje in izvrševanje kazenskih sodb med članicami EU
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da pri nepravi obnovi postopka po 407. členu ZKP ne gre za obnovo postopka, kot je ta pojem uporabljen v 145. členu ZSKZDČEU-1.
V postopku neprave obnove po 407. členu ZKP sprememba pravnomočne sodbe, ki je ni izreklo sodišče na območju RS, temveč sodišče v tuji državi, ni mogoča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070180
ZPP člen 199, 199/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 174, 174/2. OZ člen 180, 180/4, 255, 255/1, 256, 256/2. DZ člen 4.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - izpodbijanje prodajne pogodbe - prikrajšanje upnika - poplačilo upnika v izvršbi - vrednost nepremičnin - trditveno in dokazno breme - nedovoljena pritožbena novota - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - obstoj dolga - intervencija - zavrnitev intervencije - pravni interes - vpliv sodbe na intervenientov pravni položaj
Upnik je razbremenjen zahtevnega bremena dokaza, da je dolžnikov zunajzakonski partner vedel ali bi moral vedeti za možnost njegovega oškodovanja.
Ni odločilno, ali je bilo izpodbijano pravno dejanje dolžnika storjeno pred zapadlostjo terjatve ali po njej.
Pravno odločilna je denarna razlika med dejansko vrednostjo nepremičnine, ki jo je kot edino premoženje odtujil dolžnik, in prejeto kupnino zanjo, kar je tožnici preprečilo možnost poplačila ali vsaj delnega poplačila terjatve.
Za pravni interes ne zadostuje zgolj materialnopravno razmerje, temveč mora sodba, ki bi bila izdana v konkretni zadevi, vplivati tudi na pravni položaj intervenienta.
prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - podrejene obveznice - izbris obveznic - odškodninska odgovornost bank - odločitev o reviziji - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča
Razlogi za ekstenzivno razlago četrtega odstavka 206. člena ZPP niso podani. Ta (procesna) določba je jasna; sodišče bi lahko prekinilo postopek le v primeru, če bi vrhovnemu sodišču predlagalo izdajo svetovalnega mnenja. Tega pa ni storilo, zato pogoji za prekinitev postopka niso izpolnjeni.
prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - odškodninska odgovornost bank - podrejene obveznice - odločba o izrednih ukrepih - dopuščena revizija - neenotna sodna praksa - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - načelo hitrosti in ekonomičnosti - načelo pravne varnosti - oteženo dokazovanje - predhodno vprašanje
Prekinitev postopka je mogoča le v zakonsko predvidenih primerih. Sodišče prve stopnje Vrhovnemu sodišču ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, zato prekinitev postopka na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje bo v nadaljevanju postopka moralo o tem, ali je vprašanje (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije v tej pravdi predhodno vprašanje, odločati sámo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00069467
KZ-1 člen 48, 72, 324, 324/1, 324/1-1, 324/3. ZKP člen 137, 137/1.
nevarna vožnja v cestnem prometu - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - alkohol - prometna nesreča - lahka telesna poškodba - nevaren voznik - kaznovanost za prekršek - vožnja pod vplivom alkohola - zavrnitev ugovora
Obdolženec je vozil vozilo po mestnem središču, povzročil prometno nesrečo in lahko telesno poškodbo policista ter imel še dve uri po dogodku 1,77 g/kg alkohola v krvi, v urinu pa 3,05 g/kg alkohola, torej je bil že v eliminacijski fazi.
Glede na okoliščine izvršitve kaznivega dejanja, predhodno obravnavanost za prekrške, tudi zaradi vožnje pod vplivom alkohola, zaradi česar mu je bilo izrečenih 18 kazenskih točk in izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, je obdolženca šteti za nevarnega voznika, ki ga je potrebno za določen čas, dokler teče kazenski postopek, izločiti iz prometa.
Goli zapis o plačilu tretjega (četudi zapis družbe, pri kateri se je toženec istočasno zaposlil) še ne vzpostavlja mandatnega razmerja med tožnico in tretjim ter ne vodi v sklep, da se je toženčev delodajalec v razmerju do tožnice (izvajalke izobraževanja) zavezal kot naročnik in s tem plačnik. Prav tako ta zapis v luči tretjega odstavka 70. člena OZ, ki govori o učinkih zastopanja, ne more biti dovolj za zaključek, da je tožnica lahko vedela, da je dejanski naročnik nekdo tretji (torej delodajalec toženca). Stranki mora biti jasno, s kom sklepa pogodbo.
Morebiten dogovor toženca z delodajalcem, da bo slednji plačal usposabljanje, je stvar njunega notranjega razmerja, ki ne more imeti učinkov na nastalo pogodbeno razmerje med pravdnima strankama. Določba 170. člena ZDR-1 bo lahko pomembna le v morebitnem regresnem razmerju med delavcem in delodajalcem.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00070318
ZObr člen 2, 37a, 97e, 97e/2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1/3. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2/2. ZNDM-2 člen 4. ZSSloV člen 20, 20/1. KPJS člen 46. ZSPJS člen 32.
stalna pripravljenost - vojaška oseba - uporaba direktive - delovni čas - državna meja - postavitev izvedenca - višina plačila - usposabljanje vojakov - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Opravljanje nalog SV (in s tem tudi tožnika) na meji v ugotovljenih pogojih nima takšne posebne narave, da bi bilo v smislu sodbe C-742/19 absolutno nujno za zagotavljanje učinkovitega varovanja skupnosti, ali da bi vključevalo vojaško posredovanje oboroženih sil, ali da bi spoštovanje zahtev Direktive 2003/88/ES med opravljanjem dela na meji pomenilo tveganje za uspeh in s tem za dobro izpolnjevanje temeljnih funkcij varovanja nacionalne varnosti in ohranjanja ozemeljske celovitosti. Okoliščine, ki so jih izpostavile priče, niti ne utemeljujejo zaključka, da je bilo varovanje državne meje tako posebna dejavnost, da zanjo sistem rotacije zaposlenih, ki bi omogočal zagotoviti spoštovanje zahtev navedene direktive, ni bil primeren.
Zahteva po operativni učinkovitosti oboroženih sil zahteva soočenje s položaji, ki omogočajo najbolj natančno posnemanje pogojev, vključno z ekstremnimi, v katerih dejansko potekajo bojne vojaške operacije. Tega legitimnega cilja, kateremu je bilo podvrženo tudi delo tožnika, ne bi bilo mogoče doseči, če bi bilo treba med operativnim urjenjem spoštovati pravila Direktive 2003/88/ES o organizaciji delovnega časa.Delo tožnika v zvezi z usposabljanji in preverjanji pripravljenosti, glede katerega mu je bila odrejena stalna pripravljenost, je bilo tako izključeno s področja uporabe Direktive 2003/88/ES.
Glede preverjanja usposobljenosti je podana tudi izjema iz 2. alineje prvega odstavka izreka sodbe C-742/19, tj. da gre za tako posebno dejavnost, za katero sistem rotacije zaposlenih, ki bi omogočal zagotoviti spoštovanje zahtev direktive, ni primeren. Prvostopenjsko sodišče je namreč ugotovilo, da bi bilo tudi v primeru, če bi bil za potrebe preverjanja usposabljanja zagotovljen tolikšen kader, da bi bilo delo mogoče opraviti z rotacijo, to izvedeno na škodo kvalitete.
postopek v sporu majhne vrednosti - zahteva stranke za izvedbo naroka - izostanek stranke z naroka - izostanek tožene stranke z naroka - neupravičen izostanek z naroka - sodba na podlagi pripoznave - domneva pripoznave tožbenega zahtevka
Izvedbo naroka je predlagala toženka, ki pa se ga nato brez opravičila ni udeležila. Tretji odstavek 454. člena ZPP določa, da v takem v primeru izda sodišče sodbo na podlagi pripoznave, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena ZPP.
stroški pooblaščenca oškodovanca - obsodilna kazenska sodba - poseben sklep o višini stroškov - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - določnost premoženjskopravnega zahtevka - napotitev oškodovanca na pravdo - konkretizacija pritožbenih očitkov - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje grožnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odločba o kazenski sankciji - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku
Ker se na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP stroški oškodovanca in njegovega pooblaščenca v obsodilni sodbi vselej naložijo v plačilo obdolžencu, bi po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi o teh stroških moralo odločiti. Če v odločbi o glavni stvari ni odločeno o tem, kdo je dolžan te stroške plačati, z izdajo posebnega sklepa takšne odločitve ni mogoče nadomestiti.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zoper sklep o izvršbi - razveljavitev sklepa o izvršbi - zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti
Utemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje odločilo nepravilno v delu, ko je glede zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov glavnice odločilo, da tečejo od 1. 10. 2020 dalje do plačila.
sklep o pravdnih stroških - dogovor o pravdnih stroških - sodna poravnava - umik tožbe - dogovor o kritju stroškov - vsaka stranka krije svoje stroške - pooblastilo za sklenitev sodne poravnave - odpoved in preklic pooblastila - delitev stroškov glede na uspeh v postopku
Iz pooblastila v spisu izhaja, da je bil odvetnik A. A. med drugim pooblaščen za zastopanje tretje toženke na poravnalnem naroku, brez omejitev pa je bil pooblaščen tudi za sklenitev sodne ali izvensodne poravnave, kar brez dvoma vsebuje tudi pooblastilo za dogovor o stroških. Okoliščina, da je bila poravnava, v delu, ki se nanaša na obravnavano pravdno zadevo, zapisana v okviru druge pravdne zadeve, na to ne vpliva.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 302. ZDR-1 člen 34, 37, 85, 85/1, 85/2, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 22.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - prodajalec - pristranskost sodnika - možnost obravnavanja pred sodiščem - utemeljenost pisnega opozorila - utemeljenost odpovednega razloga - zavrženje kazenske ovadbe - diskriminacija
Tožnica je v trenutku, ko je odnesla viski iz trgovine, ravnala v nasprotju z navodili, saj zanj ni imela računa. Tožnici ni očitana tatvina, kot zmotno navaja pritožba, temveč da je poskušala odnesti viski brez plačila in da ga je nato odnesla brez računa, kar vse je bilo v postopku tudi dokazano. Njeno ravnanje je sodišče pravilno opredelilo kot kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
V zvezi z ravnanjem, zaradi katerega je bila tožnici podana odpoved iz krivdnega razloga, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je 6. 11. 2021 pri nakupih dveh kupcev uporabila C. kartico, ki jo je nek tretji kupec pozabil v trgovini; s tem je kupcema pridobila protipravno premoženjsko korist v vrednosti popustov na nakupa, toženki pa je lažno prikazala, da sta kupca predložila svoji C. kartici, in ji povzročila škodo v višini danih popustov. Zaključilo je, da je s tem storila hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki je imela tudi znake kaznivega dejanja goljufije. Pritožba neutemeljeno navaja, da tožnica ni storila kršitve, ker je upoštevala stalno delovno prakso toženke. Takšna praksa v postopku ni bila dokazana.
Skrbnost dobrega gospodarstvenika, ki se zahteva od pravne osebe, je dolžniku narekovala, da si v primeru bolezni zakonitega zastopnika, ki je tudi edini zaposleni v podjetju, zagotovi zastopanje v tem postopku po pooblaščencu. Ker dolžnik tega ni storil, mora nositi posledice opustitve ravnanj, ki so se od njega zahtevala.
izvršilni stroški - nagrada in stroški odvetnika - neobrazložena vloga - priglasitev stroškov
Sodišče stroške, ki so upniku nastali v izvršilnem postopku, dolžniku v plačilo naloži le, če upnik pravočasno zahteva njihovo povrnitev (peti in osmi odstavek 38. člena ZIZ). V ta namen pa mora upnik vložiti ustrezno vlogo. Vloga, s katero upnik (utemeljeno) zahteva povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, je tako potrebna za postopek, odvetniku pa za sestavo takšne vloge na podlagi določbe tar. št. 31/9 OT pripada nagrada v višini 50 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 30,00 EUR, poleg tega pa še povrnitev izdatkov v pavšalnem znesku v višini 2% nagrade, kar znaša 0,60 EUR (tretji odstavek 11. člena OT), in, če je zavezanec za DDV, 22% DDV v višini 6,73 EUR, vse skupaj 37,33 EUR.
nagrada in stroški izvedenca - plačilo predujma za stroške za izvedenca - dokaz z izvedencem
Sodišče mora izvedenčevo poplačilo zagotoviti s plačilom predujma stranke (udeleženca), ki je izvedbo dokaza s konkretnim izvedencem predlagala, v kolikor pa je predlagatelju bila dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega postopka, se sredstva za plačilo izvedenca zagotovijo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije, ki jih država zagotavlja sodišču za izvajanje Zakona o brezplačni pravni pomoči.
pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo - litispendenca
Upoštevaje tretji odstavek 189. člena ZPP je sodišče prve stopnje tožbo z zahtevkom za ugotovitev, da je pogodba o prenosu dejavnosti in delavcev neobstoječa podredno nična oziroma nezakonita in se razveljavi, pravilno zavrglo. Pravda na podlagi takšne tožbe je že v teku.
Za izrek obsodilne sodbe se zahteva najvišji dokazni standard v kazenskem postopku, to je sodnikovo prepričanje o krivdi obdolženca (drugi odstavek 3. člena ZKP), ki mora biti onkraj razumnega dvoma. Ta standard v obravnavani zadevi ni bil dosežen.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00070310
ZObr člen 2, 97e. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1/3. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2/2. Poslovnik Sodišča Evropske unije (2012) člen 36, 37, 37-3, 41. ZSSloV člen 20, 20/1.
stalna pripravljenost - vojaška oseba - uporaba direktive - delovni čas - usposabljanje vojakov - višina plačila - delna sprememba izpodbijane sodbe
Merila, s katerimi je Sodišče EU v sodbi C-742/19 utemeljilo izključitev vojaške dejavnosti iz uporabe Direktive 2003/88/ES, je treba upoštevati pri presoji vseh dejavnosti, v zvezi s katerimi je bila pripadnikom Slovenske vojske odrejena pripravljenost za delo na določenem kraju (in torej ne le tedaj, ko je bila pripravljenost odrejena v zvezi z dejavnostjo straže kot je bilo to v zadevi VIII Ips 196/2018).
Izvedba terenskih usposabljanj je bila soodvisna oziroma neločljivo povezana z zagotovitvijo logistične podpore, za katero je bil zadolžen tožnik, ki je tudi sam zatrdil, da je bilo njegovo delo nujno za izvedbo terenskega usposabljanja. V takšnih okoliščinah je materialnopravno pravilen zaključek ta, da je bilo delo tožnika, v zvezi s katerim mu je bila odrejena stalna pripravljenost, izključeno s področja uporabe Direktive 2003/88/ES, saj je kot nujni sestavni del operativnega urjenja (terenskega usposabljanja) spadalo v okvir izjeme iz 1. alineje prvega odstavka izreka sodbe C-742/19.