Pritožbeno zavzemanje, da bi sodišče moralo samo oziroma s pomočjo predlaganega izvedenca (medicine dela) ugotoviti, ali je tožnik v vtoževanem obdobju opravljal posebna težka in zdravju škodljiva dela, ki utemeljujejo vključitev v poklicno zavarovanje, ni pravilno. Zakonskih pravil o postopku spreminjanja pogojev za vključitev generičnih delovnih mest v poklicno zavarovanje toženec ne more zaobiti na način, da bi se v tem sporu raziskovalo, ali delovno mesto voznik avtobusa še izpolnjuje pogoje, potrebne za vključitev v poklicno zavarovanje. Celo če bi se ugotovile spremenjene delovne razmere glede delovnega mesta voznik tovornega vozila pri toženki, to ne bi imelo vpliva na sprejem odločitve glede na obstoječo zakonodajo. Prav tako je neutemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje z odločitvijo v obravnavanem sporu počakati do odločitve v ustreznem postopku, ali tožnikovo delovno mesto še izpolnjuje pogoje za vključitev v poklicno zavarovanje, češ da gre za predhodno vprašanje, od rešitve katerega je odvisna rešitev v obravnavani zadevi (13. člen ZPP).
SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5. ZNP člen 19, 20, 123, 123/2. ZNP-1 člen 156, 216.
delitev solastnine - civilna delitev stanovanja - postopek prodaje - izvršba na solastniški delež na nepremičnini - udeleženci postopka - prijava udeležbe v postopku - pritožbeni postopek
Določilo 20. člena ZNP določa, da tisti, ki misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, ves čas postopka na naroku ali s pisno vlogo prijavi udeležbo za opravo procesnih dejanj, za katera izkaže pravni interes. Ves čas postopka pomeni, da je prijava udeležba možna tudi v pritožbenem postopku. Zgolj dejstvo, da je pritožnik kupil solastniški delež na dražbi, ni razlog za zadržanje izvršitve prisilne prodaje njegovega deleža. Na predmetni nepremičnini se z vidika lastniške strukture ni s prodajo enega od solastniških deležev na javni dražbi v izvršilnem postopku nič spremenilo.
ZPP člen 13, 13/1. ZDSS-1 člen 21. ZPIZ-2 člen 201, 201a.
zavrnitev predloga za prekinitev postopka - poklicno zavarovanje - predhodno vprašanje - postopek v teku
Zapisnik inšpekcijskega postopka, na katerega opozarja pritožba, ne dokazuje, da bi bil postopek v zvezi s predhodnim vprašanjem pred pristojnim organom že v teku, saj se postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za vključitev posameznega generičnega delovnega mesta v poklicno zavarovanje (tudi če bi to bilo predhodno vprašanje v tem sporu) ne izvede pri Inšpektoratu RS za delo, pač pa pred pristojno komisijo.
Kaznivo dejanje obrekovanja po prvem odstavku 159. člena KZ-1 stori kdor o kom trdi ali raznaša kaj neresničnega, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, čeprav ve, da je to, kar trdi ali raznaša, neresnično. Tisto, da storilec o nekom trdi ali raznaša, mora biti neresnično. Če neresničnost ni dokazana, storilec lahko odgovarja za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve ali razžalitve.
SPZ člen 43, 43/2.. ZPP člen 337.. ZTLR člen 28, 72, 72/1, 72/2.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - zakonita in dobroverna posest - dobra vera posestnika - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - opravičljiva zmota glede obstoja pogojev za priposestvovanje - nedovoljene pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da posestnik ni v dobri veri, če ve ali mora glede na okoliščine primera domnevati, da ni lastnik, v svoji zmoti pa ne sme opustiti običajne skrbnosti oziroma raziskovalne dolžnosti, kdo je lastnik nepremičnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - navidezni odpovedni razlog
Glede na vsa dejstva in okoliščine skupaj (predvsem glede na slab medsebojni odnos med tožnikom in direktorico toženke, že podano in preklicano odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, polno zaposlenost tožnika pred odpovedjo, nedokazanost s strani toženke zatrjevane prerazporeditve nalog na druga delovna mesta), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bilo prenehanje potrebe po tožnikovem delu, pač pa njegova izključitev iz drugih (subjektivnih) razlogov. Poslovni (organizacijski) razlog je tako le navidezen in predstavlja zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
OZ člen 3, 5, 5/1, 11, 190, 198. SPZ člen 66, 66/1.
povezanost trditev in dokazov - neupravičena obogatitev - uporabnina - nerazdeljena solastnina - uporaba solastne stvari - dogovor o načinu rabe solastne nepremičnine - privolitev v prikrajšanje - zahteva za dopustitev souporabe nepremičnine - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo - prosto urejanje obligacijskih razmerij - načelo vestnosti in poštenja - načelo izravnalne pravičnosti
Med dvema skrajnima položajema, in sicer tem, da solastnik prostovoljno ne uporablja svojega solastniškega deleža, ter tem, da ga je drugi solastnik samovoljno izključil iz uporabe, obstaja kopica vmesnih (tudi mejnih) položajev, v katerih bo odločitev o neupravičenem prikrajšanju oziroma obogatitvi odvisna od okoliščin konkretne zadeve. Položaj in ravnanja obeh strank je treba presojati v luči temeljnih načel, ki pomagajo vsebinsko napolnjevati pravno vrednotno vzročno zvezo med prikrajšanjem in obogatitvijo. Upravičenost zahtevka za plačilo uporabnine je torej treba presojati tako, da vzročno zvezo med prikrajšanjem in obogatitvijo vsebinsko napolnimo s preteklimi ravnanji solastnikov, ki jih ovrednotimo v luči kohabitacijskih načel iz 66. člena SPZ, temeljnih načel obligacijskega prava, tj. prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ), načela vestnosti in poštenja (prvi odstavek 5. člena OZ), mirnega reševanja sporov (11. člen OZ) ter načela izravnalne pravičnosti.
predlog za izločitev dokazov - objava video posnetka - pravica do zasebnosti - pravica do osebnega dostojanstva
Rečeno drugače, fotografija storilca na posnetku je bila preveč slaba, da bi omogočala obtoženčevo identiteto, razen njegovi partnerici, ki ga je prepoznala predvsem po oblačilih. Zato v konkretnem primeru objava posnetka ni predstavljala obdelave zaupnih podatkov obtoženca in zato tudi ni prišlo do kršitve njegovih ustavnih pravic, še sploh, ker je zakonsko podlago za objavo fotografij imela policija. Obtoženčeve osebnostne pravice bi zato lahko bile še tembolj prizadete, kolikor bi fotografije objavila policija kot državni organ, za razliko od zasebnika.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00070672
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 74, 74/3. ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131. ZOsn člen 60, 60e, 60e/1. ZOFVI člen 63.
odškodninska odgovornost delodajalca - učitelj - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Zmotno je stališče pritožbe, da določba tretjega odstavka 74. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji ugodneje ureja odškodninsko odgovornost delodajalca kot prvi odstavek 179. člena ZDR-1.
Zatrjevanje tožnice, da je bil učenec vzgojno problematičen in nepredvidljiv, ne utemeljuje sklepa o tako povečani nevarnosti, ki bi pomenila objektivno odškodninsko odgovornost toženke.
Razrednik je bil dolžan po obvestilu o vzgojni problematiki učenca takoj ukrepati, zato vprašanje, kdaj razrednik obvesti ravnateljico, v razmerju do tožnice ni relevantno.
poslovna odškodninska odgovornost - škoda zaradi kršitve pogodbene obveznosti - adekvatna vzročnost - izgubljeni dobiček - zadostna trditvena podlaga
Za odškodninsko odgovornost povzročitelja škode je pravno relevanten tisti vzrok, ki po rednem teku stvari pripelje do škodne posledice. V luči tako zastavljene adekvatnosti je v konkretnem primeru odločilna presoja sodišča prve stopnje, da so za sklenitev dogovora o delitvi dobav manjkali podatki, ki bi jih morala predložiti tožeča stranka. Za sklenitev dogovora o delitvi dobav res ni bilo potrebno, da se stranki hkrati dogovorita o predložitvi bančne garancije, plačilu pogodbene kazni in stroškov. Bilo pa je to potrebno za izpolnitev Pogodbe in takšna zahteva tožene stranke tudi ni bila v nasprotju z njeno vsebino, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Zato zahteva tožene stranke, da se s tožečo stranko dogovorita tudi o navedenih bremenih, ne more predstavljati nedopustnega ravnanja. Če se pogodbenici izrecno ne dogovorita drugače, je skladno z načelom enake vrednost dajatev in namenom ter bistvom vsake pogodbe o sodelovanju in skupnem nastopu pri projektu, da pogodbenice niso upravičene zgolj do koristi, ampak so dolžne nositi tudi bremena.
Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari, ki pa ga zaradi oškodovančevega dejanja ni mogoče doseči. Izgubljeni dobiček je lahko le razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in njegovimi predvidenimi odhodki v tem obdobju, pri čemer mora tožeča stranka trditi in dokazati, kolikšni bi bili njeni hipotetični dohodki in izdatki brez škodnega ravnanja tožene stranke, in tudi kolikšni so bili njeni resnični dohodki in izdatki.
ZPP člen 270, 270/1, 270/1-14, 270/3, 292, 298, 298/4, 363, 363/3. ZFPPIPP člen 121.
procesni sklepi - sklep procesnega vodstva - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - plačilo predujma za izvedenca - pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - napačen pravni pouk - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Pravni pouk sam po sebi pravice do pravnega sredstva ne zagotavlja. Če torej na podlagi zakona pritožba ni dovoljena ali ni dovoljena posebna pritožba, sodišče stranki take pravice ne more dati, saj ji z napačnim pravnim poukom ni mogoče dati pravice, ki je zakon ne predvideva.
ZSPJS člen 30. KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2. ZPP člen 108, 285, 286, 321, 321/3, 362, 362/2.
dodatek za delo v rizičnih razmerah - pravno relevantna dejstva - novi dokazi v ponovljenem postopku - vsebina del
Kako je toženka na splošno razporedila svoje zaposlene v Sklepu o določitvi del in nalog ter katera merila je pri tem uporabila, v obravnavanem sporu ni bistveno. Zakonitost Sklepa o določitvi del in nalog tudi ni predhodno vprašanje v tem sporu. Čeprav bi se ugotovilo, da iz tega sklepa upoštevani kriteriji niso razvidni ali so uporabljeni na napačen način, to samo zase ne bi pripeljalo do nezakonitosti izpodbijanega sklepa toženke, s katerim je bilo odločeno o vtoževanem dodatku tožnice. Za tak zaključek je nujno potrebna ugotovitev, da je tožnica delo v rizičnih razmerah v vtoževanem obdobju oktobra 2020 opravljala več kot 30 % svojega delovnega časa.
Za presojo pogoja nekrivde pri predlaganju novih dokazov v ponovljenem postopku je bistveno, ali je stranka lahko dejstvo, ki ga poskuša dokazati s predlaganim dokazom, spoznala za bistveno že prej (tj. v prvotnem sojenju) ali pa šele kasneje, na podlagi kasneje znanih okoliščinah v ponovljenem sojenju (lahko tudi na podlagi napotkov in usmeritev instančnega sodišča).
sklep o pristopu - dovoljenost pritožbe - sklep procesnega vodstva - odločanje o pravicah, obveznostih in pravnih koristih - pravica do pritožbe
Na pravilnost sprejete odločitve ne vpliva pritožbeno sklicevanje dolžnika na 25. člen Ustave RS. Smisel te določbe je, da zagotavlja pravico do pravnega sredstva zoper odločbe, s katerimi se odloča o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih posameznika in da lahko posameznik z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani svoje pravne koristi. Navedeni člen Ustave torej zagotavlja meritorno (vsebinsko) oceno pravilnosti prvostopenjske oblastne odločitve.1 S sklepom o pristopu predmetnega izvršilnega postopka, ki je v teku na nepremičnini dolžnika, k drugemu izvršilnemu postopku, ki je bil v teku na isti nepremičnini že pred tem (I 217/2016), ni bilo odločeno o dolžnikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, ampak o procesnih vprašanjih v zvezi z vodenjem postopka izvršbe na nepremičnini. Gre za specifičen način združitve postopkov izvršbe, katerih predmet sta isti nepremičnini, ki jo utemeljujejo razlogi ekonomičnosti in hitrosti postopka. Na ta način se namreč prepreči podvajanje izvršilnih dejanj kot so npr. cenitev in dražba nepremičnin (171. člen ZIZ). Takšna ureditev pa izhaja tudi iz izhodišča, da je ista nepremičnina v izvršilnem postopku lahko prodana le enkrat, zaradi česar je smiselno, da se po dovolitvi izvršbe na nepremičnino izvršilna dejanja, ki so namenjena prodaji nepremičnine, v vseh postopkih, v katerih je dovoljena izvršba na isto nepremičnino, opravijo le enkrat. Z odločitvijo sodišča prve stopnje o pristopu ni bilo v ničemer poseženo v dolžnikove ustavno varovane pravice, dolžnik pa bo imel v nadaljevanju postopka, ki se bo vodil v zvezi s prodajo njegovih nepremičnin, neodvisno od sprejete odločitve o pristopu možnost, da bo v skladu z določbami ZIZ z vložitvijo ustreznih pravnih sredstev zoper odločbe sodišča, s katerimi bo odločeno o njegovih pravicah ali dolžnostih, učinkovito branil in varoval svoje pravne interese.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Glede na izostanek zatrjevane izgube zaupanja, zaradi katere ne bi bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, ter upoštevaje, da v konkretnem primeru okoliščine kršitve (zgolj enkratno prepošiljanje službene e-pošte s službenimi podatki na zasebni e-naslov) niso utemeljevale izredne odpovedi, bi morala tožena stranka glede na načelo stopnjevitosti sankcij v delovnem pravu uporabiti milejši ukrep, saj vsaka kršitev delovnih obveznosti ne utemeljuje izreka najstrožje delovnopravne sankcije v obliki izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 226. ZPP člen 7, 7/1, 212, 214, 214/1, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8.
izvršilni naslov - predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - nedenarna terjatev - služnost - potek služnosti - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - dokazovanje priznanih dejstev - pravočasno grajanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka na naroku - neizvedba predlaganih dokazov - dokazni predlog nasprotne stranke - nagrada za pregled listin - nagrada za pregled spisa - konferenca s stranko
Upnica ni uspela izkazati, da so sporni robniki postavljeni na služeči nepremičnini parc. št. 3, temveč je nasprotno iz dokazov in iz navedb strank zaključiti, da se nahajajo na s strani dolžnikov kasneje kupljeni nepremičnini parc. št. 4. Tudi če morda upničina pot do njene nepremičnine poteka po parceli parc. št. 4 in jo s strani dolžnikov postavljeni robniki pri uporabi te poti ovirajo, ni mogoče prezreti dejstva, da nepremičnina parc. št. 4 ni obremenjena s služnostjo in se nanjo zamudna sodba, na podlagi katere je upnica zahtevala predmetno izvršbo, ne nanaša. Ob upoštevanju načela stroge formalne legalitete upnica glede nepremičnine parc. št. 4 nima izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi lahko dosegla odstranitev spornih robnikov, medtem ko postavitve robnikov na nepremičnini parc. št. 3, za katero izvršilni naslov ima, upnica ni dokazala.
Dokazni predlog s postavitvijo izvedenca geodetske stroke sta podala le dolžnika, upnica, ki takega dokaznega predloga ni podala, pa se na dokazne predloge nasprotne stranke ne more zanašati in posledično neizvedbe takega dokaza niti ne more uveljavljati v okviru zatrjevanih kršitev določb postopka. Upnica je namreč samostojna stranka postopka, ki samostojno nosi dokazno breme za svoje trditve in je torej v njeni dispoziciji, katere lastne dokaze bo v tem okviru predlagala.
Konferenca s stranko, pregled listin, študij zadeve in pregled spisa so opravila, ki so nujno in neločljivo povezana s sestavo ugovora oziroma pritožbe in zato tudi zajeta v nagradi za ta opravila in jih dolžnikoma glede na ustaljeno sodno prakso ni mogoče priznati ločeno.
ZKP člen 42, 42/4, 83, 83/1, 83/2, 148, 148/2, 251.
izločitev dokazov - izvedensko mnenje - izločitev izvedenca - dovoljenost pritožbe - poseg v zasebnost - ogled kraja kaznivega dejanja
Sklep, s katerim se zahteva za izločitev izvedenca zavrne in je bil izdan po vložitvi obtožbe, je mogoče izpodbijati le v pritožbi zoper sodbo.
Zagovornik v predlogu za izločitev dokazov v zvezi z izvedeniškim mnenjem navaja razloge, s katerimi želi vzbuditi utemeljen dvom v pravilnost danega izvedeniškega mnenja in zatrjuje nasprotja in pomanjkljivosti v izvedeniškem mnenju, kar pa ni razlog, zaradi katerega bi se dano mnenje izvedenca izločilo iz spisa.
ZPP člen 206, 206/2, 206/4. ZBan-1 člen 261e, 350, 350a.
podrejene obveznice - odškodninska odgovornost bank - prekinitev pravdnega postopka - razlogi za prekinitev postopka - dopuščena revizija - predhodno vprašanje - zagotovitev pravne varnosti - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - neenotnost sodne prakse - razlog smotrnosti - zožujoča razlaga - pravica do sojenja v razumnem roku - odločba o izrednih ukrepih - pojasnilna dolžnost banke
Pritrditi je treba stališču tožene stranke, da se določb ZPP, ki so jasne, ne more iz razlogov smotrnosti, s sklicevanjem na pravno varnost, v posameznem primeru interpretirati poljubno. Ravno v nasprotju z načelom pravne varnosti bi bilo, da bi se jasne in nedvoumne določbe ZPP, z uporabo analogije, v posameznih primerih interpretiralo drugače, kot se glasijo. Sodišče prve stopnje pri svoji argumentaciji v podkrepitev razlogov za prekinitev prezre, da razlog smotrnosti zaradi zagotovitve pravne varnosti ni samostojen razlog za prekinitev postopka, pač pa je v referenčnih določbah (drugi in četrti odstavek 206. člena ZPP) združen s položaji, ki jih ZPP izrecno predvideva (zahteva).
Pritožba utemeljeno opozarja tudi na pravico do sojenja v razumnem roku. Odločanje VSRS v zadevi II Ips 41/2022 je časovno odmaknjeno, prav tako pa je negotovo, ali bo odločalo o obeh dopuščenih revizijskih vprašanjih. Če bo presodilo, da glede na ugotovljena dejstva banka ni izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti, bo potreba po odgovoru na prvo revizijsko vprašanje odpadla. Tožeča stranka na toženo stranko ne naslavlja le očitkov, povezanih z vprašanjem (ne)zakonitosti odločbe o izrednih ukrepih, temveč tudi druge, s tem vprašanjem vsebinsko nepovezane očitke. Med drugim zatrjuje, da je potrdilo o vpisu obveznic zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti nično. Zato tožena stranka utemeljeno opozarja, da ji bo v primeru nadaljnje prekinitve postopka (še bolj) oteženo dokazovanje dejstev, povezanih z izpolnitvijo pojasnilne dolžnosti.
Sodišče prve stopnje bo v nadaljevanju postopka moralo o tem, ali je vprašanje (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije predhodno vprašanje za odločanje v tej pravdi, odločati samo, in ga v primeru pozitivnega odgovora tudi razrešiti.
ZPP člen 12. ZNP-1 člen 42, 167. ZKN člen 110. Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin (2022) člen 32.
nepravdni postopek ureditve meje - načelo pomoči prava neuki stranki - pravica do izjave stranke - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - zaslišanje izvedenca - kriteriji za ureditev meje - kriterij močnejše pravice - stanje katastra - javno dobro - splošna raba poti - potek meje - nestrinjanje s potekom meje
Določba 12. člena ZPP sodišču nalaga, da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozori, katera procesna dejanja lahko opravi. Kršitev citirane določbe predstavlja relativno bistveno kršitev postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), pri kateri mora pritožbeno sodišče ugotavljati, ali je vplivala oziroma mogla vplivati na pravilnost in zakonitost sodne odločbe. Ker pritožba ne vsebuje obrazloženih pripomb, o katerih bi bilo izvedenca sploh mogoče zaslišati, bi bila pritožbena obravnava nesmiselna in le sama sebi v namen. Če bi pritožbeno sodišče pritožniku dovolilo, da na pritožbeni obravnavi poda pripombe, ki jih v pritožbi ni podal (pa bi jih lahko), bi mu omogočilo razširitev pritožbenih navedb po poteku pritožbenega roka. Zgolj pritožnikovo nestrinjanje z izvedenčevimi zaključki pa ni razlog, zaradi katerega bi bilo potrebno zaslišati izvedenca. Pritožnik se je imel najkasneje v pritožbi možnost izjaviti o izvedenskemu mnenju in izkazati, da je kršitev 12. člena ZPP vplivala na pravilnost sodne odločbe, vendar pa slednjega ni zmogel. Sicer pa pritožnik (ki je na naroku in v postopku nasploh aktivno sodeloval) niti ne zatrjuje, da procesnih pravic ni uporabljal zaradi nevednosti, temveč le to, da ga sodišče o njih ni poučilo.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 71.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - poseg v ustavne pravice posameznika - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje - odklanjanje zdravljenja (terapije) - odpustitev iz oddelka pod posebnim nadzorom pred potekom roka
Oseba bi brez ustreznega zdravljenja in brez potrebnih zdravil še naprej hudo ogrožala svoje zdravje in življenje, pa tudi zdravje in življenje drugih. Milejše oblike zdravljenja zaradi nekritičnosti osebe do potrebe po jemanju zdravil in ambulantnih pregledih v tem trenutku niso možne.
V primeru izboljšanja zdravstvenega stanja in če niso več podani pogoji za zadržanje, se lahko osebo v skladu z določbo 71. člena ZDZdr še pred potekom roka iz sklepa o zadržanju na zdravljenju odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom.
ZSKZDČEU člen 139, 139/3, 145, 145/4. Okvirni sklep Sveta 2008/909/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji (2008) člen 3, 8, 8/2, 8/3. ZKP člen 407, 410.
združitev kazni zapora - neprava obnova kazenskega postopka - priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - medsebojno priznavanje in izvrševanje kazenskih sodb med članicami EU
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da pri nepravi obnovi postopka po 407. členu ZKP ne gre za obnovo postopka, kot je ta pojem uporabljen v 145. členu ZSKZDČEU-1.
V postopku neprave obnove po 407. členu ZKP sprememba pravnomočne sodbe, ki je ni izreklo sodišče na območju RS, temveč sodišče v tuji državi, ni mogoča.