izvršba na podlagi verodostojne listine - trditveno in dokazno breme - prevalitev dokaznega bremena - odločanje v pravdnem postopku - pritožba dolžnika - neobrazložen ugovor
Glede na naravo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine upnik v obravnavani zadevi v predlogu za izvršbo ni navedel nobenih dejstev, iz katerih bi izhajalo, kdaj je terjatev zapadla, oziroma dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je zapadla 14. 10. 2022, kot je navedel v predlogu za izvršbo, in da je upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti od 15. 10. 2022 dalje. Prav tako v tej smeri ni predlagal nobenih dokazov. Ker trditveno in dokazno breme v zvezi s tem nosi upnik, od dolžnika, ki v ugovoru goli trditvi, da je terjatev zapadla 14. 10. 2022, in na tej podlagi postavljenemu obrestnemu zahtevku za plačilo zakonskih zamudnih obresti od 15. 10. 2022 dalje določno nasprotuje, ni mogoče zahtevati, da za svoje navedbe v zvezi s tem predlaga tudi dokaze. S takšno zahtevo, bi bilo namreč na dolžnika neutemeljeno in preuranjeno prevaljeno dokazno breme, dolžnik pa bi bil postavljen v neenakopraven položaj v primerjavi z upnikom.
umik tožbe - izjava o umiku tožbe - primarni in podredni tožbeni zahtevek - privolitev tožene stranke - privolitev v umik tožbe - primarni zahtevek - podredni zahtevek - ustavitev postopka zaradi umika tožbe - odločanje o podrednem tožbenem zahtevku
Tožeča stranka je tožbo umaknila v celoti, to je tako glede primarnega kot podrejenega tožbenega zahtevka. S primarnim zahtevkom je postavila dajatveni zahtevek in je od tožene stranke zahtevala plačilo. S podrednim ugotovitvenim tožbenim zahtevkom pa je tožeča stranka zahtevala ugotovitev, da obstoji denarna terjatev tožeče stranke do tožene stranke.
Bistveno za odločitev je, da gre za dva samostojna zahtevka, ki ju je tožeča stranka pred umikom tožbe uveljavljala z eno tožbo. Vsak od njiju ima svojo usodo. Tudi sodišče prve stopnje je zato, ker se je tožena stranka strinjala le z umikom primarnega zahtevka ustavilo postopek le glede tega zahtevka. O podrednem (oziroma sedaj še edinem) ugotovitvenem zahtevku bo sodišče prve stopnje odločalo v nadaljnem postopku. Zmotno pa je pritožbeno stališče, da je v izjavi tožene stranke v zvezi s soglasjem o umiku tožbe in posledično obeh zahtevkov, šlo za delno ali pogojno dano soglasje tožene stranke.
Glede na naravo obeh zahtevkov, kot je bilo pojasnjeno, je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je ugotovilo umik tožbe samo za primarni tožbeni zahtevek in je v tem delu postopek ustavilo (tretji odstavek 188. člena ZPP).
ZFPPIPP člen 427, 427/1.odst.-2. točka, 427/2.-2. točka - 2. alineja.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - preklic soglasja - razlaga zakona - svobodna gospodarska pobuda
Ne gre za to, da se preklicu soglasja ne priznava pravnih učinkov, le takih, kot jih zasleduje pritožnik – to je prenehanje subjekta vpisa brez likvidacije, predlagatelj tega postopka v primeru kasnejšega preklica soglasja ne more doseči. Odločba ne odraža veljavne sodne prakse, ki stališča, izraženega v njih, ni potrdila, pač pa je ozko razlagala tako možnost uveljavljanja izbrisnih razlogov predlagatelja postopka izbrisa kot tudi zakonsko domnevo po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.1
pritožbene novote - pristop k dolgu - zastaranje - izvršilni stroški - izvršba na podlagi verodostojne listine - novela ZIZ-L - novela ZPP-E - tek zakonskih zamudnih obresti - sklep o pravdnih stroških - solidarnost dolžnika - pretrganje zastaranja
258. člen ZFPPIPP določa le, da se zastaranje terjatve „do stečajnega dolžnika“ pretrga s prijavo v stečajnem postopku. Toženka ni bila stečajni dolžnik, v čigar stečaju je upnica priglasila terjatev, in tudi ni porok (glej od 1012. do 1034. člena Obligacijskega zakonika (OZ)), saj je poroštvo povsem drug institut, zato zanjo ne velja določba o pretrganju zastaranja iz tretjega odstavka 1034. člena OZ. Toženka je pristopnica k dolgu po 432. členu OZ in kot takšna ima status solidarne (so)dolžnice. Solidarnost dolžnikov OZ ureja v določilih od 395. do 405. člena. Prvi odstavek 403. člena OZ med drugim izrecno določa naslednje: „če zastaranje ne teče ali je pretrgano nasproti enemu dolžniku, teče naprej za druge solidarne dolžnike in se lahko konča.“
Skladno z zgoraj pojasnjeno nesamostojnostjo posamičnih obročnih plačil sicer enotnega dolga namreč ni mogoče uporabiti pravila o zastaranju občasnih terjatev iz 347. člena OZ.
Po uveljavitvi novel ZIZ-L in ZPP-E obstojijo drugačna procesna dejstva, ki so v tem, da je bil prvotno izdani sklep o izvršbi s strani izvršilnega sodišča v celoti razveljavljen, da so izvršilni stroški postali del pravdnih stroškov in da je bilo o pravdnih stroških odločeno šele s sodbo sodišča prve stopnje. Ves ta čas je bila obveznost povrnitve pravdnih stroškov neobstoječa ter nenazadnje, ker je šlo za pravdo v teku, po temelju in višini negotova. Zato zapadlosti oziroma nastanka dolžniške zamude v zvezi s plačilom izvršilnih stroškov ter posledičnega teka zakonskih zamudnih obresti ni več mogoče vezati na deveti dan po vročitvi (v celoti razveljavljenega) sklepa o izvršbi. Zapadlost, zamuda in tek obresti od izvršilnih stroškov so odvisni od odločbe sodišča, s katero je bilo o teh stroških odločeno. V konkretnem primeru gre za izpodbijano sodbo in v njej določen paricijski rok za plačilo pravdnih stroškov, katerih del so postali izvršilni stroški.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3. KZ-1 člen 192, 192/1, 192/2.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - utemeljen sum - izpovedba oškodovanca - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - ponovitvena nevarnost
Pri presoji morebitnega zmanjšanja kriminalne količine glede na izpovedbo mld. A. A. pri preiskovalnem sodniku in izkazanosti utemeljenega suma glede izvršitvenih ravnanj obdolženca v času do 2018 do 13. 6. 2023, ni mogoče izolirano upoštevati le izpovedbe mld. oškodovanca pri preiskovalnem sodniku, temveč tudi ostale dokaze.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - določitev meje na podlagi močnejše pravice - sodna ureditev meje - pravica uporabe in lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - prenos pravice uporabe - lastninjenje po ZGJS - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - informativni dokaz z izvedencem - javna pot
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da imajo na spornih delih parcel močnejšo pravico (lastninsko pravico) toženci in ne tožnica. Meja med pravdnima strankama ni bila dokončno urejena v katastru, toženci in njihovi pravni predniki pa so sporne nepremičnine imeli v posesti in uporabljali kot lastne ves čas od gradnje dalje do leta 2012, približno 50 let.
Golo dejstvo, da dejanski potek meje ni bil skladen s potekom meje v katastru, ne pomeni, da na tožence ob gradnji hiš ni bila prenesena tudi pravica uporabe na spornih delih zemljiščih. V takratnem času družbene lastnine vpis v zemljiško knjigo niti ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe. Pravne knjige in evidence niso imele takšnega pomena kot danes. Bistveno je bilo, kdo je v dejanskem pomenu imel v konkretnem primeru pravico uporabe na spornih nepremičninah. Ob izkazanem pravnem naslovu in dejanski odmeri meje v naravi ter nesporni dolgoletni posesti, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila na tožence prenesena pravica uporabe tudi na spornem delu nepremičnin.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je za dokazovanje lastninjenja družbenega premoženja nujno potrebna postavitev izvedenca. Konkretna pravda ni nepravdni postopek za ugotavljanje pripadajočega zemljišča, kjer bi bilo potrebno z izvedencem urbanistične stroke ugotoviti preteklo rabo, zasnovo in namembnost zemljišč. V tej pravdi je bistvena presoja, ali je prišlo do prenosa pravice uporabe in posledično lastninske pravice. Slednje so toženci uspeli prepričljivo dokazati že na podlagi drugih izvedenih dokazov.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3, 11/6, 12a, 12a/1, 12a/2, 12b, 12b/1. ZBPP člen 13, 13/2.
sodna taksa - predlog za oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - minimalen dohodek kot cenzus - premoženjsko stanje družine - dohodki - minimalni mesečni dohodek - dvakratnik minimalnega dohodka - nepriznani odhodki - invalidnina - invalidsko in pokojninsko zavarovanje - plačevanje preživnine - socialni prejemek - upoštevanje nepremičnega premoženja - obročno odplačevanje
Po ZUPJS se med dohodke upošteva tudi invalidnina.
Pri presoji materialnega položaja je treba upoštevati tudi tožničino premoženje oziroma premoženjsko stanje in ne le prejemanje mesečnih dohodkov družine. Finančno stanje tožnice ne utemeljuje oprostitve plačila sodne takse, ampak njeno obročno odplačevanje.
začasen odvzem otroka - začasna določitev stikov - nadzorovani stiki - obseg stikov - izvrševanje stikov z otrokom - načrt pomoči družini in otroku - ogroženost otroka
Klici matere na razne institucije, da naj ji pomagajo pri skrbi za punčki, ker ji partner ne pomaga, sama pa ne zmore in se tudi veliko prepirata brez dvoma pomenijo, da mati v določenem trenutku oceni oziroma ve, da za deklici ni poskrbljeno tako, kot bi moralo biti. Dejstvo, da sodelovanje z institucijami sicer zavrača, a jih v določenih situacijah kljub temu kliče za pomoč, pa kaže na to, da je situacija takrat verjetno res huda.
Priprava načrta pomoči ni smiselna, dokler s strani staršev ni pripravljenosti za sodelovanje.
Z zadostno stopnjo verjetnosti je bilo izkazano, da starša s svojim ravnanjem in vedenjem do te mere resno ogrožata koristi mladoletnih deklic, da je izrek začasnega odvzema deklic ter namestitev v varno okolje, utemeljen. Postavitev izvedenca ni bila potrebna. Za to, da se z gotovostjo ugotovi starševske kompetence dolžnikov, pa je treba brez dvoma pridobiti izvedensko mnenje. Ni dovolj, da sta starša ljubeča in se po svojih sposobnostih trudita skrbeti za otroka, starševske kompetence so še vse kaj več.
Otrokova korist je poglavitna skrb staršev, ravnanje staršev pa mora biti vselej tako, da kaže na njihovo nesebično prizadevanje za zagotavljanje otrokovih potreb in koristi.
Stike je sodišče določilo v obsegu, za katerega je ocenilo, da ga deklici še zmoreta, in ki hkrati zagotavlja, da do odtujitve deklic od staršev ne bo prišlo.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - znan obseg nepremoženjske škode - zaključek zdravljenja - začetek teka zastaralnega roka od zaključka zdravljenja in stabiliziranja zdravstvenega stanja odškodovanca - bolečine po končanem zdravljenju - zdravstveni pregled - izboljšanje zdravstvenega stanja - kontinuirano zdravljenje
Obseg nepremoženjske škode je znan, ko je oškodovančevo stanje stabilizirano in končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Zato ni pomembno, da morebitni posamezni medicinski postopki oziroma ukrepi, za katere ni ugotovljeno realno pričakovanje, da bodo imeli za posledico spremembo oškodovančevega stanja, še niso zaključeni. V nasprotnem primeru zdravljenje oškodovanca ne bi bilo nikoli končano oziroma njegova odškodninska terjatev ne bi nikoli zastarala.
Ugotovljeno je bilo, da so se tožnici po zaključku bolniškega staleža še vedno pojavljale težave in da je bila v zvezi s tem deležna tudi določenih specialističnih pregledov in preiskav (vsi opravljeni pregledi niti niso bili v vzročni zvezi z obravnavano poškodbo). Vendar pa to še ne pomeni, da tožnici obseg škode ni bil znan že 18. 10. 2016. Izvedenka B. B. je prepričljivo pojasnila, da kasnejših pregledov ni več mogoče šteti kot kontinuirano zdravljenje obravnavane poškodbe.
ZDSS-1 člen 75, 81. ZPIZ-2 člen 99, 403. ZPIZ-2J člen 1, 2, 3. ZPIZ-1 člen 101.
telesna okvara - invalidnina - dodatek za pomoč in postrežbo
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek na ugotovitev višje telesne okvare in priznanje višje invalidnine na podlagi 81. člena ZDSS-1 utemeljeno zavrnilo, tožbo glede zahtevanega dodatka za pomoč in postrežbo pa zaradi neobstoja procesne predpostavke za meritorno sojenje na podlagi 75. člena ZDSS‑1 zakonito zavrglo.
ZPP člen 254, 254/3. URS člen 22. ZUP člen 8, 9. ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/2, 63/2-1, 94.
razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti - pravica do sodnega varstva - kontrolni pregled
V sodni praksi je zavzeto povsem jasno stališče, da se invalidnost praviloma ugotavlja po zaključenem zdravljenju. Vendar slednje ne pomeni, da zdravljenje po ugotovljeni invalidnosti ne bi bilo potrebno, saj je lahko v posamičnih primerih doživljensko. Ni izključeno niti, da v zdravstvenem stanju pride do izboljšanja in s tem odpada medicinskih razlogov za že ugotovljeno invalidnost.
Sodišče pravilno zaključuje, da glede na drugotožnikovo somatsko stanje po večletnem zdravljenju ni mogoče pričakovati takšnega izboljšanja zdravstvenega stanja, da bi bil zmožen za organizirano pridobitno delo.
res iudicata - zavrženje tožbe - dejstva - neupravičena obogatitev
Tožeča stranka utemeljeno navaja, da sodišče v prejšnji zadevi ni ugotavljalo dejstev, ki bi bila podlaga za materialnopravno presojo na podlagi neupravičene obogatitve, do tega se je opredelilo v enem stavku, zato ta sklop dejstev ni mogel postati pravnomočen.
Sodišči prve in druge stopnje v pravnomočno končanem postopku podali samo nezavezujoče mnenje o morebitnem novem tožbenem zahtevku, če bi ugotavljalo dejstva neopravičene obogatitve in o tem odločalo na podlagi OZ. Vendar konkretnih dejstev za to materialnopravno podlago nista ugotavljali in tožeča stranka utemeljeno navaja katera so ta dejstva. Prav ima, da gre v sedaj vloženi tožbi za drugačen dejanski temelj, da se pomembna dejstva za uporabo pravnih norm ne prekrivajo, da obstaja razlikovalni element, da gre za spremembo dejanske podlage tožbe. Zato ni podana procesna ovira res iudicata.
ZDKG člen 6, 14, 14/2, 15, 15/1, 20, 20/1. ZD člen 2, 28, 28/3.
dedovanje zaščitene kmetije - izločitev iz zapuščine - prevzemnik zaščitene kmetije - plačilo dediču, ki ne deduje zaščitene kmetije - višina nujnega deleža - izplačilo nujnega deleža - zmanjšanje nujnega deleža - obveznosti prevzemnika - vrednost zapuščine - pričakovani dobiček
Predmet dedovanja so stvari in pravice, ki jih ima zapustnik v trenutku smrti, ne pa dohodki, ki lahko nastanejo po smrti zapustnika. Z vštevanjem povprečnega letnega dohodka zaščitene kmetije v njeno vrednost, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.
Ker ZDKG nima določb o ugotovitvi vrednosti zapuščine, se tudi vrednost zaščitene kmetije ugotavlja po določilih 28. člena ZD, ki v tretjem odstavku določa, da se stroški ocenitve zapuščine in zapustnikovega pogreba odštejejo od vrednosti premoženja.
Poseben režim dedovanja zaščitenih kmetij je bil uzakonjen z namenom, da ne pride do delitve kmetij, ki oslabi gospodarsko moč kmetij. Cilj je torej ohraniti gospodarsko moč kmetij. Od prevzemnikov kmetij se pričakuje, da bodo s kmetijo skrbno in smotrno gospodarili, kar vključuje tudi prilagoditev kmetije razvoju.
Prevzemniku kmetije, na katerem je trditveno in dokazno breme, ni uspelo dokazati, da bi bila zaradi izplačila nujnega deleža znatno ogrožena gospodarska zmožnost zaščitene kmetije, kar je predpostavka za odločitev sodišča o zmanjšanju nujnega deleža.
ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po izreku sodbe
Zatrjevano dejstvo, da se v še odprtem kazenskem postopku obtoženec želi pogoditi z državnim tožilstvom in s tem kaže željo, da bi se odrekel kakršnimkoli kaznivim dejanjem, pa ob predhodno izpostavljeni in izraziti ponovitveni nevarnosti ne more imeti zadostne teže, da bi sodišče sledilo predlogu zagovornika, da bi se pripor odpravil in da bi do nastopa prestajanja zaporne kazni obtoženec bival na prostosti.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševne motnje - hujše ogrožanje lastnega zdravja - druge oblike zdravljenja - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov
Podani so vsi pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez privolitve.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - paranoidna shizofrenija - vpliv psihoaktivnih substanc - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - izvedensko mnenje - omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov - obrazloženost sklepa sodišča prve stopnje - načelo izbire milejšega ukrepa - odpust z zdravljenja
Glede na ugotovitve izvedenke ob razgovoru z udeležencem, ko je ugotovila, da je nanašalen do matere in da pod vplivom bolezenskih simptomov, poleg svojega, hudo ogroža tudi zdravje drugih, zlasti svojcev, je izrek ukrepa utemeljen tudi iz tega razloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00070955
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 619. URS člen 22.
ustavna pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave v postopku - odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - neizvedba dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga - zastaranje odškodninske terjatve
Da niso podani vsi elementi odškodninskega delikta, je sodišče prve stopnje ugotovilo glede odškodnine zaradi izvršilnega postopka (stroški izvršilnega postopka kot materialna škoda in duševne bolečine zaradi izvršilnega postopka kot nematerialna škoda). Le v tem delu je ugotovilo, da ni podan pogoj protipravnosti, ker je izvršilni postopek pred Okrajnim sodiščem na Ptuju I 246/2018 potekal na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe istega sodišča P 89/2016 z dne 2. 10. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 23/2018 z dne 12. 2. 2018. Dejanja izvršilnega postopka I 246/2018 Okrajnega sodišča na Ptuju so torej imela podlago v izvršilnem naslovu, zato ne morejo biti in niso protipravna, kot je sodišče prve stopnje prav tako utemeljeno in pravilno zaključilo, in tudi teh zaključkov sodišča prve stopnje tožnik v pritožbi ne izpodbija, saj navaja le, da je bilo protipravno ravnanje toženca, ki je sprožil postopek izvršbe.
Tožnik navaja, da je zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ker se sodišče, ki je zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi pomanjkanja predpostavk odškodninske odgovornosti, o drugih vprašanjih ni izjasnilo, a ne pojasni, na katera vprašanja meri. Ker morajo biti za obstoj odškodninske odgovornosti izpolnjene vse predpostavke (torej protipravnost, škoda, vzročna zveza in odgovornost), se sodišču v primeru, ko ni podana ena izmed predpostavk, o ostalih ni treba izjasnjevati. Prav tako pa je neutemeljena navedba, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno zato, ker sodišče ni izvedlo s strani tožnika predlaganih dokazov (priči A. A. in B. B.), ki sta bila predlagana v zvezi z dokazovanjem protipravnosti pri odškodnini, glede katere je zahtevek že zastaral.
Ne glede na to, ali ima dolžnik na naslovu rubeža nabiralnik, je na njem znan in se ni odselil, to ne vpliva na pravilnost višine odmerjene nagrade. Dolžnik ne zatrjuje, da bi imel v teh prostorih oziroma na naslovu premičnine, ki bi jih izvršitelj lahko zarubil in da bi imel interes, da izvršitelj to stori, ker bi s prodajo premičnin poplačal upnika. Kot odločilno dolžnik v pritožbi priznava, da nima premičnin oziroma opreme, da jo je prodal pred leti v namen poplačila terjatev, da ne razpolaga s premičninami, ki bi bile kaj vredne, kar naj bi ugotovil izvršitelj za drugega upnika, da ni rubljivih premičnin. Če dolžnik nima rubljivih stvari, je po četrtem odstavku tar. št. 1 Pravilnika izvršitelj upravičen do iste nagrade v višini 25 % plačila po tej tarifni številki.
ZPP člen 108. ZDSS-1 člen 58, 58/1, 63, 63/1, 67, 73, 73/1, 73/2.
pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - poziv na popravo tožbe - socialni spor
Odločitev o neizločitvi uradne osebe v izreku izpodbijanega sklepa, vsebuje le procesno odločitev, ki se nanaša na izvedbo oziroma vodenje postopka. Za slednje socialno sodišče ni pristojno, ker ni izpolnjen materialni pogoj za upravni akt in za izpodbijanje s samostojno tožbo.