Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je institut oprostitve plačila sodnih taks le izjema, zato je dolžnost predlagatelja, da natančno navede vse okoliščine, ki jih določa 6. odst. 168. čl. ZPP.
ZNP člen 35, 35/1, 35/5, 35, 35/1, 35/5. ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.
umik predloga - stroški postopka
Ker v nepravdnem postopku praviloma ne gre za nasprotujoče si interese udeležencev (kot v pravdnem postopku), so temu primerno drugače urejeni tudi stroški postopka. Ko pa predlagatelj umakne predlog in sodišče postopek ustavi,pa gre za procesno situacijo, ki se v bistvenem ne razlikuje od takšne situacije v pravdi, zato je potrebno odločiti o stroških po 1. odst. 158. čl. ZPP v zv. s 37. čl. ZNP.
Res je tožeča stranka v sami naraciji tožbe omenila tudi dejstvo, da tožena stranka tožniku ni izplačala odškodnine za nastalo škodo v roku, predpisanem v 919. čl. ZOR, ampak je prvo plačilo zgolj dela odškodnine izvršila šele po skoraj šestih mesecih, to je ob koncu leta 2001, vendar pa je iz celotnih navedb v tožbi mogoče zanesljivo sklepati, kar je storilo tudi sodišče prve stopnje, da je temelj tožbenega zahtevka izguba na zaslužku, ki je tožniku nastala zaradi same poškodbe tovornega vozila v prometni nesreči dne 03.07.2001. Tako pa je sodišče prve stopnje odločilo o tožbenem zahtevku kot ga je tožeča stranka postavila in ga sedaj tožeča stranka v pritožbi ne more spreminjati. Prav tako ni mogoče sprejeti trditve tožeče stranke, češ da je prišlo do pretrganja zastaranja, ko je tožena stranka plačala del škode. Tožena stranka je plačala, gledano s svojega stališča vso priznano škodo, torej celotno terjatev in ne gre za delno plačilo terjatve, ki bi bila sicer med strankama nesporna. Zato tako plačilo ne more pomeniti razloga za pretrganje zastaranja, kot to zmotno meni tožeča stranka.
nadomestilo plače - odsotnost z dela zaradi bolezni - osnova za izračun nadomestila
Višina osnove za izračun nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni od 31. dne dalje je določena v 1. odstavku 31. člena ZZVZZ kot delavčeva povprečna plača v preteklem koledarskem letu. Ker tožnik v spornem obdobju odsotnosti z dela zaradi bolezni prejemal glede na navedeno ni bil prikrajšan, je njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike v nadomestilu plače neutemeljen.
verodostojna listina - ustavitev izvršbe - izpisek iz poslovne knjige
Pri navedeni listini gre za verodostojno listino, o kakršni je govora v 23. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), saj vsebuje navedbo dolžnika in znesek njegovega dolga na določen datum; čeprav sama listina ne vsebuje naziva "izpisek iz poslovne knjige", je pomembna njena vsebina, ta pa je v še sprejemljivih okvirih za verodostojno listino. Odgovorna oseba, ki overi izpisek iz poslovne knjige ni isto kot zastopnik upnika, zato je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje dolžnika na delni izpisek iz sodnega registra za upnika, iz katerega da ni razvidno, da bi bila A.B., ki je predmetni izpisek podpisala, hkrati tudi zastopnica upnika.
Zgolj zatrjevanje o tem, da tožena stranka s predlagano začasno odredbo ne bo utrpela nobene škode ne zadošča, marveč bi morala tožeča stranka verjetnost tega dejstva tudi izkazati. Dokazno breme nosi tožeča stranka, ki bi morala navesti in izkazati vsaj take okoliščine, ki bi opravičevale sklepanje, da škoda zaradi izdane začasne odredbe toženi stranki ne bo nastala, ali pa bo le neznatna.
ZDR člen 53, 54, 237, 53, 54, 237. ZJU člen 68, 68/3, 68, 68/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - javni uslužbenec - projektno delo - več zaporednih pogodb - veriženje
ZJU ne določa časovne omejitve v zvezi s pogodbo o zaposlitvi za določen čas, temveč s tem v zvezi izrecno napotuje na uporabo ZDR, ki tako imenovano veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas preko treh let prepoveduje. V spornem času je veljala prehodna določba 237. člena ZDR, saj se je 53. člen ZDR začel uporabljati šele 01.01.2007. Na podlagi te določbe delodajalec ni smel skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot tri leta, kar velja tudi za projektno delo. Posledica nezakonitega sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas pa je transformacija delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas.
Tožena stranka se naroka za glavno obravnavo, na katerega je bila pravilno vabljena, ni udeležila. Pred tem je vložila prošnjo za preložitev naroka, sodišče prve stopnje pa je še istega dne izdalo sklep, da se prošnji ne ugodi. Glede na to, da tožena stranka ni prejela obvestila, da je narok za glavno obravnavo preklican, bi ji moralo biti jasno, da bo narok za glavno obravnavo opravljen, kljub temu pa se ga ni udeležila. Ravnanje sodišča, ki ga v pritožbi tožena stranka napada, ne pomeni zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Dejansko iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, v kakšnem delu je tožeča stranka v pravdi uspela, to je, kakšen znesek je tožena stranka plačala, česar pa pritožbeno sodišče ne more samo ugotavljati. Določilo 1. odst. 158. čl. ZPP, po katerem ima tožeča stranka pravico do povračila stroškov od tožene stranke, če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, je treba razlagati namreč v tem smislu, da to določilo omogoča prisoditi celotne stroške tožeče stranke le v primeru, ko je tožena stranka izpolnila celotni tožbeni zahtevek tožeče stranke, ne pa če ga je izpolnila le del, na kar nakazuje tudi tožena stranka v pritožbi. V tem delu pa izpodbijani sklep zanesljivih ugotovitev nima.
Stališče prvostopnega sodišča, da je iz 2. odstavka 285. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) jasno razvidno, da je dovoljeno pogojevati udeležbo na skupščini s predhodno prijavo le v primeru, če tako določa statut ter da statut tožene stranke v določbi 41. člena, (ki pravi, da se morajo: "pogoji udeležbe ali uresničevanja glasovalne pravice iz predhodnega odstavka objaviti v sklicu skupščine"), navedenega pogoja ni določil, je pravilno. Pogoj za udeležbo na skupščini s predhodno prijavo namreč ne more biti določen šele v objavi sklica skupščine, temveč mora biti izrecno in jasno določen že v samem statutu. Določba 3. odstavka 41. člena Statuta je v tem smislu preohlapna in nedoločna. Statut tudi ne more pooblastiti sklicatelja skupščine, oziroma temu prepustiti, da določi pogoje za udeležbo na skupščini, temveč mora te določiti že statut.
pravica do pokojnine – izbirna pravica – tuj pokojninski sistem
Tožnik je z uveljavljanjem pokojnine v BIH upoštevaje slovensko pokojninsko dobo pridobil pravico do pokojnine pri tujem nosilcu zavarovanja in tako izkoristil izbirno pravico, zaradi česar za isto pokojninsko dobo ne more biti upravičen do pokojnine v RS.
lastnost zavarovanca - sprememba lastnosti zavarovanca
Ker se je zavarovanec že z dnem začetka oz. priglasitve opravljanja dejavnosti v obvezno zdravstveno zavarovanje vključil na podlagi 5. točke 1. odstavka 15. člena ZZVZZ kot samostojni podjetnik posameznik, se ni mogel vključiti v obvezno zdravstveno zavarovanje po 20. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ kot oseba z drugimi prihodki s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in po 1. odstavku 21. člena ZZVZZ kot družinski član. ZZVZZ izključuje zavarovanje po teh določbah, če je možno zavarovanje na drugi podlagi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začel teči, ko je direktor tožene stranke izdal odločbo, s katero je tožniku zaradi njegovega ravnanja prepovedal vstop v prostore podjetja in nadaljnje opravljanje dela, saj je bil že tedaj seznanjen tako s kršitvijo pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja kot s storilcem.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – nadaljevanje z delom
Ker je tožnica po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas nadaljevala z delom pri toženi stranki, ne da bi z njo sklenila novo pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 40, 41, 47.
nagrada izvedencu - stroški za analize
Po določbi 3. odst. 41. čl. Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih se izvedencu priznajo stroški, ki jih je imel za analize, meritve in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja in se obračunajo po veljavni ceni podjetij ali zavodov, ki te storitve opravljajo, če to ni možno, pa v višini, kot se običajno plačuje za take storitve.
Kolikor pa obtoženčev zagovornik še izpostavlja, da je sedaj Republika Romunija, katere državljana sta oba obtoženca, članica Evropske unije, zaradi česar izrek izgona tujca ni utemeljen, nima prav. Obravnavano stransko kazen je namreč ob splošno določenih pogojih moč izreči tudi storilcu, ki je državljan katere izmed drugih držav članic Evropske unije s tem, da so pri tem upoštevane omejitve, kot so določene v direktivi Evropskega parlamenta in Sveta št. 2004/38/ES z dne 29.4.2004 o pravici državljanov unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Ob tem je omeniti, da je navedena direktiva upoštevana tudi pri zadnji spremembi Zakona o tujcih (Ur. l. RS, št. 79/2006), ki državljanom držav članic EU namenja 12.a poglavje in kjer je prav tako omenjena pravnomočna stranska kazen izgona tujca iz države (npr. čl. 93R, 93S, 93T). Vendar je prva omejitev po citirani direktivi ta, da je izgon tujca v interesu javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja s tem, da mora država pogodbenica pred sprejetjem odločbe o izgonu upoštevati tudi okoliščine iz 28. člena Direktive (koliko časa je oseba bivala na njenem ozemlju, starost, zdravstveno stanje, družinske in ekonomske razmere itd.). Gotovo je, da je obravnavano kaznivo dejanje bilo uperjeno zoper javni red naše države, ki ima zato interes, da se obtoženca odstranita z našega ozemlja. Navedeni pogoj iz direktive je torej izpolnjen, pri čimer pri obeh obtožencih niso podane nobene izmed okoliščin, ki jih našteva 28. člen Direktive. Zato se izkaže, da je izrečena stranska kazen tudi sedaj, ko je Romunija postala članica EU, povsem na mestu.
Do uveljavitve novele ZIZ-e je bilo sodišče, ki je bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo, pristojno tudi za izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe na dolžnikove nepremičnine.
Dolžnik, zoper sklep o domiku nepremičnine kupcu, ne more uspešno uveljavljati pritožbenega razloga, da je nepremičnino že pred leti prodal, saj je v zemljiški knjigi še vedno vknjižen kot lastnik, sicer pa te navedbe predstavljajo podlago za ugovor tretjega v skladu s 64. členom ZIZ.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSK0003296
KZ člen 169, 169/1, 169/3, 169, 169/1, 169/3. ZKP člen 358, 358/1, 358, 358/1, 358, 358/1.
razžalitev - opis kaznivega dejanja - udarec v lice
Čeprav pravna opredelitev navaja kaznivo dejanje razžalitve po 1.odst. 169.čl. KZ, bi torej bilo moč sklepati, da je bil zasebni tožilec zaradi prejetih udarcev razžaljen, vendar pa tega očitka v opisu dejanja ni in ga pravna opredelitev kaznivega dejanja ne more nadomestiti. Zakonska označba kaznivega dejanja je namreč le posledica opisa dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki in obratna razlaga, da bi se glede na zakonsko označbo sklepalo na obstoj zakonskih znakov v opisu dejanja, ne more biti sprejemljiva.