ZDavP-2 člen 125, 126. ZZUSUDJZ člen 6. ZIUJP člen 10, 10/1. ZIUZEOP člen 93, 93/2.
zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davka - zadržanje zastaranja - pretrganje zastaranja - COVID-19 - ugoditev tožbi
Določba 6. člena ZZUSUDJZ se ne nanaša na zastaralne roke (ne relativne ne absolutne), saj ureja le tek procesnih rokov, tj. rokov za opravljanje procesnih dejanj strank, rokov za izpolnitev materialnih obveznosti strank in tek procesnih rokov, ki veljajo za upravne in druge državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil, vključno z instrukcijskimi roki, ki so zakonsko določeni za izdajo upravnih aktov. Prav tako ni bil zadržan tek zastaranja na podlagi določbe prvega odstavka 10. člena ZIUJP.
Davčna izvršba je bila na podlagi ZIUZEOP zadržana v obdobju od 11. 4. 2020 do 31. 5. 2020, navedeni čas pa se na podlagi šestega odstavka 126. člena ZDavP-2 ne všteva v zastaralni rok.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - aktivna legitimacija - položaj stranskega udeleženca - tožnik, ni bil stranka v upravnem postopku
Stranka v postopku odmere stroškov zastopanja na podlagi odločbe BPP je lahko le izvajalec BPP (v tem primeru odvetnik), saj je z izdajo sklepa o odmeri stroškov odločeno o njegovem upravičenju, to je o pravici do priznanja nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje BPP.
Tožnica kot upravičenka do BPP bi lahko imela aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu le, če bi imela v postopku odmere stroškov zastopanja položaj stranskega udeleženca, česar pa v tožbi ne zatrjuje. Omenjeno dejstvo ne izhaja niti iz upravnega spisa, sodišče pa ob tem pojasnjuje, da okoliščina, da je bil tožnici izpodbijani sklep skladno z določili ZBPP vročen, še ne pomeni, da ji je bil s tem priznan status stranke ali stranskega udeleženca.
sofinanciranje iz javnih sredstev - namen javnega razpisa - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - izboljšanje pravnega položaja - pravni interes - zavrženje tožbe
Predmet javnega razpisa je bilo sofinanciranje začetnih investicij na manj razvitih območjih, pri čemer je bilo obdobje upravičenosti stroškov že zaključeno. Tožnik je vložil izpodbojno tožbo, v kateri sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek. V času odločanja sodišča njegova tožba ostaja izpodbojna in ne morebiti ugotovitvena, kljub temu, da si tožnik po poteku predmetnega obdobja svojega položaja z izpodbojno tožbo več ne more izboljšati. Vsebinska izvedba postopka očitno ne bi privedla k spremembi tožnikovega pravnega položaja, zato je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožnikovo tožbo zavrglo.
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPDI člen 34. ZPP člen 86, 86/4.
pritožba - opravljen pravniški državni izpit - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Pritožnik je obravnavano pritožbo vložil sam, v njej pa ni izkazal niti zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Sodišče je pri upravljalcu uradnih evidenc, Ministrstvu za pravosodje, preverilo, ali ima pritožnik opravljen pravniški državni izpit, in ugotovilo, da ni evidentiran v evidenci oseb z opravljenim pravniškim izpitom. V obravnavani zadevi je torej pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima in je zato pritožba nedovoljena.
ukrep inšpektorja za okolje - neizpolnitev obveznosti - sklep o denarni kazni - upravna izvršba - COVID-19 - dokazno breme
Sklep o denarni izvršbi je bil tožniku izdan 9. 2. 2021 z naložitvijo kazni v višini 10.000,00 EUR v plačilo in z grožnjo nove denarne kazni v isti višini, če obveznost ne bo izvršena do 30. 9. 2021. Ker tožnik tudi v tem roku obveznosti ni izpolnil, mu je bil izdan izpodbijani sklep z dne 29. 12. 2021, s katerim je bil rok za izvršitev obveznosti določen na 30. 6. 2022.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izguba periodičnega dohodka - pogodba o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja
Tožnik se je odzval na poziv tožene stranke tako, da je 9. 6. 2025 po elektronski pošti na elektronski naslov tožene stranke ... poslal zahtevano dokumentacijo. To dejstvo dokazuje z izpisom poslane elektronske pošte na elektronski naslov tožene stranke s priponkami, v katerih je tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je delodajalec dal tožniku in je datirana na dan 11. 12. 2024. Tožnik je z navedenim izpisom iz elektronske pošte izkazal, da je poslal zahtevano pisno dokazilo toženi stranki.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - strah pred preganjanjem - nedržavni subjekt preganjanja - varna izvorna država
Tožnik svojo prošnjo za mednarodno zaščito utemeljuje z osebnimi težavami z dekletovimi sorodniki, v povezavi z občutkom diskriminacije med Arabci in Berberi.
Tudi, če bi držalo, da se dekletovi starši zaradi njegove narodnosti niso strinjali z njuno poroko, to še ne pomeni diskriminacije v smislu ZMZ-1, da tožnik zatrjevanih groženj ni nikoli prijavil na policijo in zato ni izkazal, da ga država ne bi želela ali zmogla zaščititi pred nedržavnimi subjekti (dekletovi bratje).
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - izpolnjevanje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predlog za dopustitev revizije - vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja - verjeten izgled za uspeh - objektivni pogoj - napačna uporaba materialnega prava
Za zavrnitev dodelitve BPP iz razlogov po 24. členu ZBPP ne zadostuje, da se organ za BPP strinja z odločitvijo, ki jo želi prosilec za BPP izpodbijati, temveč mora določno navesti okoliščino, iz katere po njegovi presoji izhaja, da prosilec, že na prvi pogled, torej očitno oziroma brez vsebinske presoje razlogov izpodbijane odločitve, nima možnosti za uspeh. Tega toženka ni storila, temveč se je spustila v vsebinsko obravnavo zadeve, za kar ZBPP ne daje pooblastila.
Obveznega cepljenja ni treba izvesti le takrat, kadar Ministrstvo za zdravje z odločbo, izdano v posebnem postopku, ki je urejen v 22.a do 22.č členu ZNB, ugotovi, da so izpolnjeni predpisani pogoji, na podlagi katerih se obvezno cepljenje opusti. Zakonodajalec je s sprejemom ukrepa obveznega cepljenja ravnal v skladu z dolžnostjo, določeno v 51. členu Ustave RS, da se vsem, še posebej otrokom, zagotovi najvišja možna stopnja zdravja. Z določitvijo obveznega cepljenja je izhajal iz dejstva, da je zagotovitev zdravja celotne populacije pomembnejša vrednota od bolnikove (v danem primeru starševe) pravice odločati o samem sebi (v danem primeru o otroku).
ZDDV-1 člen 10. ZDPN-2 člen 4. ZDavP-2 člen 88, 88/2. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4
davek na promet nepremičnin - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - sprememba pravnega stališča - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Toženka je zmotno razlagala 88. člen ZDavP-2, v posledici česar je bilo tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Toženka namreč ni ugotavljala, ali transakcija izpolnjuje pogoje iz 10. člena ZDDV-1, torej ali je bila poleg lastninske pravice na nepremičnini predmet prenosa tudi zavezančeva dejavnost, ali je kupec zavezanec za DDV, ali po sklenitvi pogodbe uporablja nepremičnino za svojo dejavnost itd. Zato je sodišče tožbi zoper izpodbijano odločbo v zvezi s popravnim sklepom ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo toženki v ponovno odločanje, v katerem bo morala upoštevati stališča iz te sodbe in citirane sodbe Vrhovnega sodišča.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožanje varnosti - odvzem prostosti - nastanitev v centru za tujce - začasna odredba
Ključno pri presojanih kršitvah po 4. alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ne gre za vzpostavljanje dokaznega standarda, po katerem mora biti onkraj vsakršnega dvoma, da je tožnik storil dejanje ogrožanja življenja in premoženja z vidika obstoja kaznivega dejanja ali prekrška. Dejstva (in okoliščine) morajo biti (le) dovolj konkretna, da je na njihovi podlagi mogoče oceniti resnost varnostnega tveganja, ki ga za osebno in premoženjsko varnost pomeni prosilec. Zadošča objektivno dejstvo, da je prosilec taka dejanja storil in je za preprečitev nadaljevanja teh dejanj treba nujno izreči najstrožji ukrep omejitve gibanja na Center za tujce (pridržanje).
Izpodbijana odločba je bila že izvršena, saj so bili objekti, katerih odstranitev je bila zahtevana z izpodbijano odločbo, že odstranjeni. Ob takih okoliščinah pa si tožnik z odpravo izpodbijane odločbe, tudi če bi bilo tožbi ugodeno, ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
Sodišče prve stopnje ni dolžno tožnika pozivati, naj zaradi možnosti uspeha v upravnem sporu zahteva nekaj drugega od tistega, kar je v tožbi sam zahteval.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskega zemljišča - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - agromelioracija - dostop do zemljišč - napačna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
ZKZ ne vsebuje definicije pojma poljske poti (niti jih ni vseboval, v času izpodbijane odločbe veljaven kak drug zakon).Tega je treba vsebinsko napolniti ob upoštevanju namena zakona. Cilj ZKZ je ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane, trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo in ohranjanje krajine ter ohranjanje in razvoj podeželja. V luči navedenega je treba poljsko pot opredeliti kot pot, ki je namenjena dostopu do kmetijskih zemljišč zaradi njihove obdelave, in ki kmetijsko zemljišče obremeni le v obsegu, ki je za ta namen potreben.
Dostop do kmetijskih zemljišč s kmetijsko mehanizacijo je del kmetijske proizvodnje, kar pa ne pomeni, da je na kmetijskih zemljiščih dovoljena gradnja kakršnihkoli poti oz. cest. Dovoljeni so posegi, ki so namenjeni dostopu do kmetijskih zemljišč zaradi njihove obdelave, v obsegu, ki je za ta namen potreben. Če pot te pogoje izpolnjuje, ustreza pojmu poljska pot. Če jih ne izpolnjuje, pa predstavlja nedovoljeno rabo zemljišča za namen, ki ni kmetijska proizvodnja.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - pooblastilo za zastopanje - upravni postopek - pisna pomota - obstoj pooblastilnega razmerja - pogodbena volja strank
Davčni organ pomote pri zapisu opravilne številke sklepa v odobritvi pooblastila, ki ga je podal tožnik v odgovoru na navedeni poziv, ne bi smel šteti v škodo tožniku, saj je iz podane odobritve opravljenih dejanj jasno razvidna volja tožnika, da je predloženo pooblastilo vsebovalo odobritev že opravljenega dejanja, torej vložene pritožbe tožnika. Tožnik je s tem nedvomno odobril že opravljeno procesno dejanje pooblaščenca, zato bi moral davčni organ podani ugovor oziroma pritožbo obravnavati po vsebini.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 27, 27/3, 27/3-c. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4, 47. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja prosilca odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - odložitvena začasna odredba - težko popravljiva škoda
Vložitev pravnega sredstva po samem zakonu povzroči odložitev izvršitve napadene odločbe, tudi če ta odložitev ne izhaja iz uporabe nacionalne ureditve, kadar to pravno sredstvo vsebuje trditve, s katerimi se želi dokazati, da bi bil ta državljan tretje države zaradi izvršitve te odločbe izpostavljen velikemu tveganju za kršitev pravice iz 4. člena Listine, ki očitno niso neutemeljene, in kadar ta ureditev ne določa drugega pravnega sredstva, ki bi bilo urejeno z natančnimi, jasnimi in predvidljivimi pravili, ki po samem zakonu povzročijo odložitev izvršitve take odločbe.
Težko popravljivo škodo, ki bi lahko nastala s predajo tožnika Hrvaški, mogoče in jo je treba preprečiti tudi z izdajo začasne odredbe, ki zadrži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne sodbe v tem upravnem sporu, da ne bi tožena stranka predala tožnika Hrvaški tekom upravnega spora.
URS člen 25. ZPPreb-1 člen 2, 2-2, 2-5, 18, 18/1, 18/2, 18/3. ZUS-1 člen 27, 27/3, 64, 64/4. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - središče življenjskih aktivnosti
Upravna enota je v postopku obširno izvajala dokazni postopek glede tega, kje tožnica živi. Ugotovila je, da dejansko biva na A. (kar kot povedano, tožnica že od vsega začetka postopka sama priznava). Ni pa ni ugotavljala in se tudi ni opredelila do tega, ali je na naslovu, na katerem tožnica živi, tudi središče njenih življenjskih interesov. Tako iz izpodbijane odločbe ni razbrati, da bi upravna enota kakorkoli presojala družinske, partnerske, delovne, ekonomske, socialne in druge vezi tožnice, ki kažejo, da med njo in naslovom, kjer najema stanovanje in kjer ima trenutno začasno prebivališče, obstajajo tesne in trajne povezave.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - rok za predajo prosilca - iztek roka - pravni interes
Tožnik je s tožbo poskušal doseči, da ne bi bil predan Švicarski konfederaciji zaradi tveganja z vidika 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah in da bi Slovenija obravnavala njegovo prošnjo za mednarodno zaščito, vendar ne zgolj po Dublinski uredbi 604/2013. Ker je tožena stranka sodišče obvestila, da upošteva, da predaja v Švicarsko konfederacijo ni mogoča, tožnik nima več pravnega interesa za odpravo izpodbijanega akta, saj mu s tem, ko se je tožena stranka odločila, da bo obravnavala njegovo prošnjo za mednarodno zaščito, izpodbijani akt ne posega več v njegovo pravico oziroma na zakon oprto pravno korist.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 27, 27/3, 27/3-c. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4, 47. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja prosilca odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - začasna odredba
Vložitev pravnega sredstva po samem zakonu povzroči odložitev izvršitve napadene odločbe, tudi če ta odložitev ne izhaja iz uporabe nacionalne ureditve, kadar to pravno sredstvo vsebuje trditve, s katerimi se želi dokazati, da bi bil ta državljan tretje države zaradi izvršitve te odločbe izpostavljen velikemu tveganju za kršitev pravice iz 4. člena Listine, ki očitno niso neutemeljene, in kadar ta ureditev ne določa drugega pravnega sredstva, ki bi bilo urejeno z natančnimi, jasnimi in predvidljivimi pravili, ki po samem zakonu povzročijo odložitev izvršitve take odločbe.
Težko popravljivo škodo, ki bi lahko nastala s predajo tožnika Hrvaški je mogoče in jo je treba preprečiti tudi z izdajo začasne odredbe, ki zadrži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne sodbe v tem upravnem sporu, da ne bi tožena stranka predala tožnika Hrvaški tekom upravnega spora.
mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - strah pred preganjanjem - status begunca - pripadnost določeni družbeni skupini - istospolna usmerjenost - preganjanje - dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev odločbe - učinek ex nunc
Dokazna ocena mora ustrezati standardom skrbnosti, kar pomeni, da mora biti preverljivo obrazložena. Ta obrazložitev (kot navzven izraženo intimno prepričanje) pa mora biti taka, da z izčrpno in poglobljeno, umno in razumno argumentacijo prepriča bodisi stranke (ki zato ne vložijo pravnega sredstva) bodisi (če je sprožen upravni spor) sodišče, ki odloča o tožbi. Razlogi odločbe morajo torej prepričljivo utemeljiti odločitev organa in omogočiti vsebinski preizkus odločbe. Toženka je po presoji sodišča v zvezi z ugotovitvijo, da tožnik ni bil deležen preteklega preganjanja, kršila načelo proste presoje dokazov tako z vidika neupoštevanja metodološkega napotka, ki ga daje načelo proste presoje dokazov, kot tudi s pomanjkljivo dokazno oceno. Odločba mora imeti v primerih, kakršen je obravnavani, celovite razloge o tistih odločilnih dejstvih, na katera tožnik opira oziroma utemeljujejo svoje tožbene navedbe v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za mednarodno zaščito (v obravnavanem primeru so to razlogi preganjanja zaradi istospolne usmerjenosti tožnika), česar izpodbijana odločba nima.
Obravnava zadevnih pravnih sredstev mora vključevati sodni preizkus vseh dejanskih in pravnih elementov, ki sodišču omogočajo posodobljeno presojo obravnavane zadeve, saj bi mu bil sicer odvzet običajni pomen.
V postopkih priznanja mednarodne zaščite je potrebna tudi ex nunc presoja dejstev in dokazov ter pravnih vprašanj. Kadar je to primerno, je potrebno upoštevati tudi informacije (dejstva in dokaze), ki so se pojavile po izdaji odločbe upravnega organa.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - pravni interes za tožbo - potek roka
Tožena stranka je sodišče dne 29. 9. 2025 obvestila, da je dne 25. 9. 2025 potekel rok za predajo tožnika Švicarski konfederaciji in da je s tem prešla pristojnost za odločanje o prošnji za mednarodno zaščito tožnika na Republiko Slovenijo.
S tem ko je pristojnost za obravnavo prošnje tožnika za mednarodno zaščito prešla na Republiko Slovenijo, tožnik nima več pravnega interesa za odpravo izpodbijanega akta, saj mu s tem, ko tožena stranka izjavlja, da bo obravnavala njegovo prošnjo za mednarodno zaščito, izpodbijani akt ne posega več v njegovo pravico oziroma na zakon oprto pravno korist.