Določilo 3. odst. 163. čl. ZPP, da mora stranka stroške priglasiti najpozneje do konca glavne obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, je potrebno razlagati tako, da mora stranka stroške opredeljeno navesti do konca glavne obravnave, (in ne šele po končanem obravnavanju), kar pa ne pomeni, da mora stranka vse stroške na koncu, torej na zadnji glavni obravnavi, (ponovno) priglasiti.
Ker predlagatelj vrnitve v prejšnje stanje predloga ni temeljil na splošnih znanih dejstvih in po oceni sodišča tudi ne iz očitno neopravičenega razloga, je bilo potrebno opraviti narok za vrnitev v prejšnje stanje.
Toženec v pritožbi ni navedel nobenih pritožbenih razlogov razen tistih, ki jih je šteti kot predlog za dopolnitev sodbe in o katerih je sodišče prve stopnje odločilo z dopolnilno sodbo z dne 17.11.2000, zato se je sodišče druge stopnje omejilo na preizkus izpodbijane sodbe glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP/77 in glede pravilne uporabe materialnega prava, na kar mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP/77).
Če iz opisa očitanih hujših kršitev delovnih obveznosti izhaja, da gre za kršitve z znaki kaznivega dejanja (tatvina, ponarejanje listin), velja enoletni in ne šestmesečni zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka.
ZPPSL nalaga predlagatelju, da mora založiti predujem za kritje stroškovdo začetka stečajnega postopka (1. odst. 93. člena). Višino predujma določi sodišče. Pri tem mora izhajati iz stroškov, za katere predvideva, da bodo nastali in so potrebni, do začetka stečajnega postopka.
Tožeča stranka je kot pridobiteljica pravice uporabe poslovnih prostorov, ki jih je oddal v najem nekdo drug stopila v pravice in obveznosti najemodajalca po določbi 31. člena ZPSPP. Zaradi navedenega je zmoten materialnopravni zaključek, da ni podana aktivna legitimacija tožeče stranke, za uveljavljanje zahtevkov iz najemne pogodbe.
ZPSPP člen 28, 28/3, 29, 29/3, 28, 28/3, 29, 29/3. ZPP člen 433, 433/2, 433, 433/2.
najem poslovnih prostorov - poslovna stavba - nalog za izpraznitev - rok izpolnitve
Če predlog za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov temelji na zahtevi za izpraznitev zaradi kršitve pogodbe, je rok za izpraznitev poslovnih prostorov 8 dni.
Zakon o načinu obračunavanja in izplačevanja plač (ZNOIP) člen 8, 8. ZOR člen 277, 277. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62, 62.
razlika v plačah - odpravnina
Ker je ugotovljeno, da je tožena stranka zniževala plače v nasprotjiu z določbo 62. člena Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije, je tožena stranka dolžna, poleg razlik v plači, tožniku izplačati tudi odpravnino kot trajno presežnemu delavcu, izračunano ob upoštevanju plače, kot bi jo moral prejeti, če ne bi bilo nezakonitega znižanja po 62. členu KP.
Zahtevek za plačilo premije iz naslova individualnega prostovoljnega zavarovanja predstavlja spor v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem. Za take spore je pristojno socialno sodišče.
Vlogo iz 4. odst. 296. člena ZPP stranke lahko pošljejo sodišču, niso pa je dolžne poslati. Če je ne pošljejo, to ni ovira, da na glavni obravnavi ne bi navajale dejstev in predlagale dokazov.
izvršba - nadaljevanje izvršbe - vračunanje obresti in stroškov
Sodišče prve stopnje ni imelo podlago za odločitev o tem, da je izvršilni postopek v celoti končan, ker upnica še ni bila v celoti poplačana. Iz plačila dolžnika se je lahko poplačala le delno - v skladu z določilom 313. člena ZOR so se najprej poplačali procesni in izvršilni stroški, nato zakonske zamudne obresti in del glavnice. Za preostali del glavnice bo potrebno izvršbo nadaljevati.
Uporabo 313. člena ZOR lahko izključi upnikov pristanek (izražen izrecno ali s konkludentnimi dejanji) na drugačno vračunavanje od tistega, ki ga določi 313. člen ZOR. Vendar ko je upnik vračunanje opravil na določen način, ki je razviden iz predhodnega predloga za izvršbo, upnik po tem, ko dolžnik na podlagi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi tega predloga, v celoti izpolni obveznost, ne more ponovno vložiti predloga za izvršbo, ker je tokrat opravil vračunanje na drugačen, za dolžnika manj ugoden način.
Izročitev pošiljke poštarju na terenu z naročilom, da naj jo priporočeno odda na pošti, ni možno šteti kot oddajo priporočene pošiljke na pošti, v smislu določila 2. odst. 112. čl. ZPP. Za dan oddaje priporočene pošiljke na pošti, se v takšnem primeru šteje dan, ko je poštar priporočeno pošiljko oddal na pošti.
Ko o nekaterih dokaznih predlogih ni bilo niti odločeno, nekateri dokazi, ki jih je prvostopno sodišče na začetku dolgotrajnega postopka izvedlo in ki se nanašajo na pravno odločilna dejstva, v izpodbijani sodbi niso bili upoštevni in ocenjeni, ne more vzdržati presoje dokazne ocene prvostopnega sodišča, da tožeča stranka škode in vzročne zveze med škodnim dogodkom in škodo ni dokazala.
obseg zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo
Izločitveni zahtevek upnikov kaže, da obstoji spor o obsegu zapuščine med dedičem in tretjimi osebami. Po določilu 1. tč. 212. čl. ZD se zapuščinski postopek v primeru spora o osegu zapuščine prekine le, če takšen spor obstaja med dediči.
Ob delitvi skupnega premoženja v naravi pridobi prejšnji skupni lastnik, ki je upravičen do določenega zneska, ki predstavlja razliko v vrednostih nepremičnin, ki jih je ob delitvi prejela vsaka od strank, po samem zakonu zastavno pravico na tistem delu nepremičnine, ki je dodeljen drugemu (bivšemu) skupnemu lastniku, za čas, dokler ta ne bo izplačal določenega zneska.
ZIZ člen 178, 178/2, 178/3. Pravilnik o sodnih cenilcih člen 18. ZPP člen 249, 249/1, 254, 254/2.
izvršba na nepremičnine - stroški izvršilnega postopka - tržna vrednost nepremičnine - izvedenec - nagrada za delo izvedenca - nepopolna cenitev
V izvršilnem postopku se vrednost nepremičnine pri prodaji nepremičnine res ugotavlja po tržni ceni na dan cenitve, vendar pa prometna vrednost nepremičnine predstavlja osnovo za ugotavljanje njene tržne vrednosti. Iz tega razloga ni mogoče šteti, da izvedenec, ki je izračunal prometno vrednost nepremičnine, svojega dela ni opravil in mu nagrada ne pripada. Če je cenitev pomanjkljiva, jo je treba dopolniti v skladu z 2. odstavkom 254. člena ZPP, izvedencu pa pripada nagrada v obsegu dela, ki ga je opravil in kolikor cenitev prispeva k razjasnitvi okoliščin, pomembnih za ugotovitev vrednosti nepremičnine v izvršilnem postopku.