ugovor zoper sklep o izvršbi – podaljšanje zavarovanja – blokada denarnih sredstev – genus – vrstni red zavarovanja terjatev – obveznost dolžnikovega dolžnika – veljavnost začasne odredbe – prekrivanje več začasnih odredb – neprerekana dejstva – zadržanje izplačila istih denarnih sredstev – zastavna pravica na zadržanih denarnih sredstvih – prednost drugih terjatev – odgovornost organizacije za plačilni promet – opustitev obvestitve – izvršljiv plačilni nalog – nezmožnost izvršitve sklepa o izvršbi
Začasna odredba, izdana po 4. točki prvega odstavka 271. člena ZIZ, upniku nudi le varstvo pred morebitnimi dolžnikovimi razpolaganji v višini zadržanih denarnih sredstev, ne zaščiti pa ga pred morebitnimi prisilnimi izvršitvami sklepov o izvršbi v korist drugih upnikov.
Dokazno breme za dokazovanje dejstva, da bi dolžnica (organizacija za plačilni promet) denarna sredstva v določenem znesku lahko zadržala oz. odtegnila in izplačala upnici, je na upnici, saj gre za zatrjevanje obstoja pozitivnega dejstva.
prispevek oškodovanca k nastanku škode – nevarna stvar
Zahteva, da bi nevarnost, ki izvira iz stroja za rezkanje (nevarna stvar), delavec moral zmanjšati s pripomočkom, ki bi si ga moral izdelati sam, pri čemer je jasno zgolj to, naj bi bil ta pripomoček lesen, ne pa tudi, kako naj bi si z njim pomagal, pomeni neupravičeno prelaganje iz stroja izhajajoče nevarnosti, ki je riziko lastnika stvari, na delavca.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – vknjižba etažne lastnine
Tretji odstavek 29. člena ZVEtL pomeni, da je upravičeni predlagatelj tudi tisti, ki ima že vpisano lastninsko pravico na konkretnem posameznem delu po prejšnjih predpisih in velja za situacijo, ko etažna lastnina še ni bila vzpostavljena na stavbi kot celoti.
OZ člen 35, 87, 93, 103, 275. ZOR člen 47, 104, 110, 124, 132, 300.
zastaranje obogatitvenega zahtevka – sklenitev pogodbe - prehod terjatve
Ko gre za obogatitveni zahtevek, nastane terjatev oziroma možnosti njene uveljavitve šele s trenutkom, ko so znani vsi elementi prikrajšanja na eni strani oziroma obogatitve na drugi strani.
Uveljavljanje ničnosti pogodbe ter posledični kondikcijski zahtevki iz nične pogodbe pa niso podvrženi zastaranju.
Če tretji, ki ima pravni interes, izpolni dolžnikovo obveznost, to pomeni lahko zgolj to, da nanj preide upnikova terjatev na podlagi zakonske subrogacije zoper dolžnika, in torej nima takšna izpolnitev načelno nobenega učinka na obligacijsko razmerje med upnikom iz pogodbe in dolžnikom, kot tudi ne na posledice, ki nastanejo zaradi neizpolnitve obveznosti s strani upnika.
Zaslišanje prič in strank ni primeren dokaz oz. je brez dodatnih dokaznih sredstev nezadosten dokaz za dokazovanje dejstva, da novozgrajena avtocesta cesta obremenjuje okolje preko normalne meje.
Tožniki degradacijo okolja podajajo z vidika idiličnega naravnega okolja, v katerem so živeli pred gradnjo, kar ni ustrezna podlaga za ocenjevanje vplivov avtoceste na okolje oz. prekomernosti teh vplivov. Ker se kolje, v katerem tožniki živijo, urbanizira, tako ocenjevanje ni mogoče.
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068540
OZ člen 140, 140/1, 179, 965, ZPP člen 154, 154/2.
zavarovanje pred odgovornostjo – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba – ugovori zavarovalnice – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – stroški postopka
Za škodo, ki jo je tožnica utrpela kot sopotnica v vozilu njenega zavarovanca, odgovarja zavarovalnica objektivno na podlagi 965. člena OZ. V takem primeru ima toženka nasproti oškodovancu le tiste ugovore, ki jih ima zavarovanec, ne pa tudi ugovorov, ki bi jih imela sama proti zavarovancu, ker ta ni ravnal po zakonu, zavarovalni pogodbi ali zavarovalnih pogojih. Toženka se zato v razmerju do tožnice ne more uspešno sklicevati, da sta se voznika vnaprej dogovorila za trčenje, razen če ji uspe dokazati, da je tudi tožnica sodelovala pri dogovoru oz. pri prirejanju nezgode. Samo v tem primeru bi bilo mogoče tožnici očitati, da je sama privolila v svojo škodo, kar po 1. odstavku 140. člena OZ izključuje odškodninsko odgovornost.
gradbena pogodba – pisnost pogodbe – ustnost pogodbe – kasnejši ustni dogovori – forma ad valorem
Glede na to, da je bila v obravnavanem primeru oblika predpisana zaradi varstva tožene stranke (naročnik), je kasnejši usten dogovor o 2% popustu veljaven, sodišče prve stopnje pa je določilo 4. odstavka 51. člena OZ tudi pravilno uporabilo.
prekinitev zapuščinskega postopka – spor o obsegu zapuščine – napotitev na pravdo – verjetnost pravice
Do prekinitve zapuščinskega postopka po 212. členu ZD pride v primeru, če spor o tem ali kakšno premoženje spada v zapuščino, nastane med dediči, ne pa tudi v primeru, če pride do spora s tretjo (fizično ali pravno) osebo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068305
OZ člen 65, 65/2.
ara – predpogodba – odgovornost za sklenitev pogodbe – vrnitev dvojne are
Tožena stranka je tista, ki je onemogočila oziroma ni hotela skleniti kupne pogodbe. Ker gre za takšno dejansko stanje, je ob upoštevanju določil 2. odstavka 65. člena OZ tožeči stranki, ki je aro dala, na izbiro ali zahteva izpolnitev pogodbe, če je to mogoče, bodisi povrnitev škode in vrnitev are, bodisi vrnitev dvojne are.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061567
URS člen 23. ZPP člen 191, 191/2, 191/3. OZ člen 131. ZJC člen 3, 8.
odškodninska odgovornost - naknadno sosporništvo na pasivni strani - odgovornost upravljalca ceste - padec na poledeneli površini - ni nevarna stvar - izvajalec zimske službe
Po drugem odstavku 191. člena ZPP je privolitev novega toženca v predlagano spremembo tožbe v primeru naknadnega sosporništva na pasivni strani posebna procesna predpostavka. Če je ni, do spremembe tožbe ne pride že na podlagi samega zakona. Sodišče namreč ne more s sklepom nadomestiti privolitve nove tožene stranke v predlagano spremembo tožbe (kot na primer to lahko stori pri predlagani objektivni spremembi tožbe – prvi odstavek 185. člena ZPP). Zato izdaja posebnega sklepa, s katerim bi sodišče (odvisno od privolitve toženca) odločalo o (ne)dopustnosti subjektivne spremembe tožbe, v zakonu ni predvidena niti ni potrebna.
Vloga za razširitev na drugo toženo stranko ne more hkrati predstavljati nove (samostojne) tožbe zoper stranko, ki se je uprla naknadnemu sosporništvu na pasivni strani, ker ni identitete strank.
Odgovorna oseba se zakonske odškodninske odgovornosti ne more razbremeniti ali jo izključiti s pogodbenim prenosom svojih obveznosti na drugo osebo.
Pomanjkanje procesne sposobnosti ni bistvena kršitev postopka, če je zakoniti (začasni) zastopnik naknadno odobril dejanje procesno nesposobne stranke.
V letu 2009 je prišlo do spremenjene sodne prakse, iz katere izhaja, da se strošek izkopa ne odšteva od tržne vrednosti izkopanega gramoza. Utemeljitev takšnega stališča je, da tožeča stranka lahko do restitucije gramoza pride le na tak način, da gramoz kupi na trgu, zanj pa mora plačati tržno ceno. Druga utemeljitev pa je, da gre pri nedovoljenem izkopu gramoza za poslovodstvo brez naročila, pri katerem pa poslovodja ni upravičen do povrnitve koristnih izdatkov.
Kadar je povzročeno škodo možno odpraviti z vzpostavitvijo v prejšnje stanje ali s plačilom denarne odškodnine je na oškodovancu, da se odloči, katero obliko odškodnine bo zahteval. Oškodovančeva zahteva pa mora biti primerna. V danem primeru je denarna odškodnina primerna oblika povrnitve škode, ker je toženec izkopano gramozna jamo že zasul z odpadnim gradbenim materialom. Ker navoženi gradbeni material ni iste kvalitete kot gramoz, ki je bil izkopan, je neutemeljena pritožbena navedba, da je škoda že restituirana.
Sodišče prve stopnje je dejstvo, ki ga je toženec hotel dokazati z izvedbo tega dokaza, štelo za dokazano. Izvedba dokaza, s katerim bi se dokazovalo že ugotovljeno dejstvo, pa ni potrebna, saj bi odločitev kljub izvedbi dokaza ostala enaka.
Toženec med postopkom na prvi stopnji ni zatrjeval, da imata s tožnico sklenjeno najemno razmerje, niti da ima na spornem stanovanju pridržno pravico. V pritožbi ni izkazal, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogel navesti med postopkom na prvi stopnji. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na obstoj najemne pogodbe in na pridržno pravico so nedovoljena pritožbena novota in zato neupoštevne.
delitev solastnine – fizična delitev solastnine – ustanovitev stvarne služnosti
Civilna delitev predstavlja izjemo in se opravi le, če fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti oziroma je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari.
Naloga sodišča prve stopnje je, da ob delitvi solastnine celovito uredi razmerje med solastniki. Glede na to, da je nasprotni udeleženec med postopkom na prvi stopnji ves čas poudarjal, da v primeru, da se opravi predlagana delitev, do svoje nepremičnine ne bo imel dostopa z avtomobilom, bi sodišče prve stopnje moralo presoditi, ali je njegova zahteva po ustanovitvi služnosti utemeljena.
regulacijska začasna odredba – motenje posesti – nenadomestljiva škoda
Ker tožnik lahko dostopa do vinograda po drugi poti in ga obdeluje, niso izkazane okoliščine, ki bi opravičevale izdajo začasne odredbe. Posebej glede na trditveno podlago bi drugačna odločitev pomenila, da se ne odloča o zavarovanju terjatve in gre že za regulacijo pravnih razmerij, o katerih pa se bo odločalo s sklepom o utemeljenosti zatrjevanega motilnega ravnanja toženca. Sodna praksa je enotna, da je treba restriktivno presojati regulacijske začasne odredbe, katerih vsebina je identična tožbenemu zahtevku in jim slediti le v primeru utemeljeno izkazane nenadomestljive ali težko nadomestljive škode.
Stvarnopravni učinki morebiti uspešno uveljavljenega zahtevka za vrnitev darila bodo nastopili šele s spremembo lastninskih vpisov v zemljiški knjigi. Takšna bodoča morebitna sprememba pa ni ovira, da sodišče prve stopnje kljub obligacijskemu zahtevku na vrnitev darila, postopek delitve nepremičnine nadaljuje, upoštevajoč sedanje (nesporno) zemljiškoknjižno stanje.
predhodno vprašanje – identično dejansko stanje – prekinitev postopka
Predhodno vprašanje, v zvezi s katerim lahko sodišče v skladu s 1. točko 206. člena ZPP odredi prekinitev postopka, če sklene, da ga ne bo reševalo samo, je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari. Ne gre torej za predhodno vprašanje, če je treba, da bi o zadevi sodišče lahko meritorno odločilo, ugotoviti le obstoj ali neobstoj določenih dejstev, ne glede na to, ali se ista dejstva morebiti ugotavljajo tudi v kakšnem drugem postopku.
Obstoj kaznivega dejanja je v pravdnem postopku predhodno vprašanje le izjemoma in sicer samo takrat, ko je kaznivo dejanje pogoj za nastanek določene civilnopravne posledice. Kaznivo dejanje v konkretnem primeru ni sestavina civilnega dejanskega stanja, kar je jasno razvidno iz dejstva, da bi moralo pravdno sodišče tudi v primeru, da bi bil tožnik v kazenskem postopku oproščen, ugotavljati tako dejstva v zvezi z zatrjevano odškodninsko odgovornostjo policistov kot tudi dejstva v zvezi z morebitnim tožnikovim soprispevkom k nastanku škode.
stroški upravljanja in obratovanja – upravnik – aktivna legitimacija
Etažni lastniki so aktivno legitimirani za uveljavljanje plačila stroškov obratovanja od drugega etažnega lastnika, če so bili ti stroški plačani iz njihovih sredstev.
Pravica strank do sodelovanja v postopku (kontradiktornost) je osrednja in najpomembnejša procesna pravica. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno očita sodišču, da mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, da je sodišče kot nepotrebne zavrnilo njegove dokaze brez obrazložitve.
Ko bo sodišče ponovno odločalo o stikih, naj poleg otrokove koristi upošteva tudi zmožnosti staršev, da stike izvršujejo.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je predlog toženca za izločitev zavrglo, saj je toženec predlog podal po končani glavni obravnavi, v predlogu pa ni poimensko določil sodnice, za katero je predlagal izločitev.
priposestvovanje – opravičljiva zmota – priposestvovanje dela nepremičnine – pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem
Institut priposestvovanja omogoča, da po preteku priposestvovalne dobe dejansko stanje stvari postane tudi njeno pravno stanje. Tisti, ki določen čas izvršuje lastniška upravičenja in je že de facto imetnik lastninske pravice, to pravico pridobi ob zakonitih pogojih tudi de iure. Tožnik glede na ugotovljeno dejansko stanje ni imel razloga, da bi podvomil v lastninsko pravico svojih pravnih prednikov na spornem delu, zato mu ni mogoče očitati pomanjkanja potrebne skrbnosti z opustitvijo vpogleda v mapno kopijo. Tožnikova zmota je opravičljiva, saj je bil kot posestnik z ozirom na okoliščine prepričan, da je stvar njegova. Ni šlo namreč za celo parcelo, ampak del parcel.