invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - pravica do premestitve - nadomestilo za invalidnost
Kljub temu, da je tožnica pridobila nove pravice iz invalidskega zavarovanja in sicer kot invalidka III. kategorije invalidnosti pravico do premestitve na drugo delovno mesto, ni zakonita odločba toženca, da se tožnici ustavi izplačevanje nadomestila za invalidnost, ker tožnica še ni bila premeščena na drugo delovno mesto, ampak je še vedno opravljala isto delo, na katero je bilo vezano nadomestilo za invalidnost.
vknjižba lastninske pravice – pravica uporabe – pravica uporabe za gradnjo stanovanjskega bloka
Pravica uporabe nepremičnin (zgolj) za gradnjo stanovanjskega bloka ni pravica uporabe kot najobsežnejša pravica na nepremičninah v družbeni lastnini, ki se v skladu z določili ZLNLD transformira v lastninsko pravico.
prijava terjatve – prepozna prijava terjatve – zavrženje prijave – prekluziven rok za prijavo terjatve
Rok za prijavo terjatve v stečajnem postopku je prekluziven in ga ni moč podaljšati. Če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve.
Sodišče prve stopnje s stališča materialnega prava ni ocenilo bistvene trditve v tožbi, da je tretjetoženec zlorabil pravno osebo za oškodovanje upnika (tožeče stranke) s tem, ko je skrival, da je lastniški delež poslovnih prostorov prvotožene stranke brezplačno prenesel na drugotoženo stranko in tako tožečo stranko zavajal, da je račune še naprej izstavljala na prvotoženo stranko. Zatrjevala je tudi, da je z brezplačnim prenosom poslovnih prostorov na drugotoženo tretjetoženec zmanjšal premoženje prvotožene stranke in je vedel, da prvotožena stranka ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam - tožeči stranki. Ker je sodišče prve stopnje pri spregledu pravne osebnosti izhajalo iz napačne materialno pravne določbe in je narobe zaključilo, da tožeča stranka ni izkazovala zlorabe pravne osebe s strani tretjetožene stranke za oškodovanje upnikov, tudi ni izvajalo dokazov tožeče stranke in je zato ostalo dejansko stanje nerazjasnjeno.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - deljena odgovornost - nepremoženjska škoda
Tožena stranka je dopuščala hojo po neravnih in delno ukrivljenih deskah, s katerimi je bil zaradi težav s podtalnico pokrit kanal v mehanični delavnici, na nevarnost pa delavcev tudi ni opozarjala v zadostni meri. Tako je za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ko se je pri hoji čez kanal spotaknil in padel, krivdno odgovorna. Delno je odgovornosti razbremenjena (za 20 %), pri oceni tožnikovega soprispevka k nastanku škode je treba upoštevati, da je že dalj časa opravljal delo v mehanični delavnici, tako da se je moral zavedati, v kakšnem stanju so deske, po katerih je hodil.
izdaja začasne odredbe v pravdnem postopku - izvršilni postopek na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa
Stranka v pravdi oziroma dolžnik v izvršilnem postopku lahko na tek izvršilnega postopka aktivno vpliva tako, da izkoristi sredstva, ki mu jih omogoča Zakon o izvršbi in zavarovanju, ne more pa nanj vplivati s sredstvi zavarovanja v pravdnem postopku.
Realizacija verjetno izkazane terjatve z začasno odredbo ne more imeti prednosti pred tisto, ki je ugotovljena z izvršilnim naslovom
ZPIZVZ člen 2, 2/4, 6, 7, 8. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
starostna pokojnina - bivši vojaški zavarovanci - ponovna odmera
Vprašanje, ali je bila pokojnina pravilna izračunana, torej ali je odmera pravilna in zakonita, je predmet rednih in izrednih pravnih sredstev. Izven tega okvira ni mogoče pokojnine na novo odmeriti, tako da se zahteva za ponovno odmero pokojnine, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, zavrže.
Dodatne stroške, ki so nastali v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja, ki jih je plačal tožnik (stroški, povezani s preiskavami), se naloži v povračilo toženi stranki (zavodu) kot del stroškov za izvedbo dokaza z izvedenskim mnenjem.
začasna zadržanost z dela - zmožnost za delo - dokazovanje - sodni izvedenec
Za sporno obdobje z izjemo časa, ko je tožnik opravljal fizioterapijo, specialisti pri tožniku niso ugotovili razlogov za nezmožnost z dela, dejstvo, da je bil tožnik upoštevaje delovne operacije in obveznosti zmožen za delo, sta potrdila tudi sodna izvedenca, ki ju je določilo sodišče. Iz tega razloga sta odločbi imenovanega zdravnika in tožene stranke, da je tožnik zmožen za delo, zakoniti.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069413
ZIZ člen 54, 256, 256/2. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1.
spor o pristojnosti – odločanje o ugovoru zoper predhodno odredbo – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
V primeru zavarovanja s predhodno odredbo na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, se postopek zavarovanja po določbi drugega odstavka 256. člena ZIZ-I ne vodi več pred sodiščem, ki je predhodno odredbo izdalo, pač pa pred sodiščem, ki odloča o denarni terjatvi v pravdi.
ZDR člen 31, 32, 35, 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 122. ZZasV člen 2, 2/8, 43.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
Tožnik (delavec tožene stranke) je z napadom na varnostnika, ki sta bila pri vhodu v igralnico (delovno mesto) in sta ugotavljala istovetnost, naklepoma huje kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja. Kršitev ima vse znake kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe in tako predstavlja zakonito podlago za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe - izostanek z naroka
Fikcija umika tožbe ni nastopila, saj je tožnik izkazal ovire, ki kažejo na to, da je bil izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo opravičljiv, in sicer v BiH, kjer je doma, ni mogle pravočasno pridobiti potnega lista, s katerim bi pripotoval v Slovenijo.
javni uslužbenci - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - komisija za pritožbe - molk organa - notranja pot pri delodajalcu
Rok za uveljavljanje sodnega varstva ne more začeti teči od dneva prejema prepozne odločitve komisije za pritožbe, ampak teče od dneva, ko je iztekel rok, ki ga ima na voljo komisija, da odloči o pritožbi. Ker je tožnik ta rok zamudil, se tožba kot prepozna zavrže.
Sodišče prve stopnje je pri presoji odločbe, s katero je bila tožnica uvrščena v III. kategorijo invalidnosti, utemeljeno upoštevalo stanje pri tožnici, kot je bilo po obeh operativnih posegih, čeprav je bil drugi poseg izvršen šele po izdaji dokončne odločbe toženca, saj je bila potreba po novi operaciji ugotovljena že pred tem.
Sodišče prve stopnje je dejstvo, ki ga je toženec hotel dokazati z izvedbo tega dokaza, štelo za dokazano. Izvedba dokaza, s katerim bi se dokazovalo že ugotovljeno dejstvo, pa ni potrebna, saj bi odločitev kljub izvedbi dokaza ostala enaka.
Toženec med postopkom na prvi stopnji ni zatrjeval, da imata s tožnico sklenjeno najemno razmerje, niti da ima na spornem stanovanju pridržno pravico. V pritožbi ni izkazal, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogel navesti med postopkom na prvi stopnji. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na obstoj najemne pogodbe in na pridržno pravico so nedovoljena pritožbena novota in zato neupoštevne.
SZ-1 člen 18, 19, 25, 25/1. SPZ člen 99, 100, 105.
negatorna tožba – izročitev ključev – solastniki - skupni deli večstanovanjske stavbe – sklep etažnih lastnikov – redno upravljanje – način uporabe skupnih delov
Streha pa, tudi če je ravna in izgleda kot terasa, ni namenjena sušenju perila. Za tako uporabo bi moral obstajati izrecen dogovor etažnih lastnikov, zapisan v pogodbi o medsebojnih razmerjih. Te pa etažni lastniki obravnavanega objekta nimajo sklenjene. Tožnika kot solastnika skupnih delov stavbe sicer imata pravico dostopati tudi do tega dela stavbe, nimata pa pravice na skupnem delu, ki ni opredeljen kot sušilnica, sušiti perila.
Predlog tožeče stranke, podan hkrati z ugovorom zoper plačilni nalog, ne pa hkrati z vložitvijo tožbe, oprostitve plačila sodne takse za tožbo ne more zajeti, saj je taksna obveznost nastala ob njeni vložitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0068311
ZPP člen 8. SPZ člen 218, 223.
dokazi in dokazna ocena – dokazna ocena izpovedbe prič – opredelitev do dokazov – stvarna služnost – ugotovitev obstoja služnosti – prenehanje služnosti na podlagi zakona
Ker so bile torej priložene fotografije jasne in objektivne ter kot take najbolj primeren in zanesljiv dokaz za ugotavljanje stanja terena na relevantnem območju v določenem časovnem obdobju, se sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno posebej opredeljevati do izpovedb prič in pravdnih strank glede tega, kdaj so bili opravljeni izkopi na trasi služnostne poti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO
VSL0070818
ZD člen 10, 132, 142. ZPP člen 100, 100/1, 212, 250, 205/1, 205/1-1.
smrt stranke med pravdo – odgovornost dedičev za dolgove zapustnika – trditveno in dokazno breme
Sposobnost biti stranka v postopku preneha s smrtjo, zato mrtva oseba ne more biti pravdna stranka. Če stranka med pravdo umre, vstopijo v njen procesni položaj njeni dediči. Izrek sodbe, ki umrli toženki nalaga izpolnitev obveznosti, ni izvršljiv.
Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Dedič mora zatrjevati in dokazati, koliko premoženja je podedoval in kakšna je njegova vrednost. Tožena stranka je navajala, da zapuščinskega postopka po pokojni drugi toženki ni bilo, ker ni zapustila nobenega premoženja, zato je dokazno breme prešlo na tožnika, ki bi moral zatrjevati in dokazati nasprotno, namreč, da je bil izdan sklep o dedovanju ali da je zapuščina vendarle bila, četudi ni bilo zapuščinske obravnave.