nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - poravnava - nova škoda
Stranki sta lahko izvensodno poravnavo sklenili le glede odškodnine za škodo, ki je bila znana na dan poravnave. Tako lahko tožnik v sodnem sporu uveljavlja dodatno odškodnino - odškodnino za škodo, s katero ob sklenitvi poravnave ni mogel računati, za novo škodo, ki mu je nastala, ker zdravljenje ni privedlo do pričakovanega izboljšanja stanja.
javni uslužbenec - vojak - plača - dodatek k plači - dodatek za posebna znanja in veščine - dodatek za posebno nevarne naloge - akt o sistemizaciji
Ker tožena stranka ni sprejela ustreznih podzakonskih aktov in ker v aktu o sistemizaciji za tožnikovo delovno mesto ni predvidela dodatkov za posebna znanja in veščine ter posebno nevarne naloge, ne obstoji pravna podlaga, da bi bil tožnik (vojak) do vtoževanih dodatkov iz tega naslova upravičen.
izvršilni stroški – zahteva upnika za povrnitev stroškov
Niti sodišče prve stopnje niti pritožbeno sodišče nima zakonskih pooblastil, da bi zaradi socialnih razlogov na strani dolžnika lahko štelo za umaknjeno zahtevo upnika za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov.
zemljiškoknjižni postopek - stečajni postopek - vpliv začetka stečajnega postopka na zemljiškoknjižni postopek - začetek učinkovanja zemljiškoknjižnih vpisov - prejem zemljiškoknjižnega predloga pred začetkom stečajnega postopka
Vpisi učinkujejo od začetka zemljiškoknjižnega postopka, zato začetek stečajnega postopka na zemljiškoknjižni postopek ne more vplivati in zemljiškoknjižni postopek z začetkom stečajnega postopka ni prekinjen po 5. točki 205. člena ZPP.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – izročitev stvari v začasno hrambo
Zgolj dejstvo, da je za uveljavitev terjatve tožeča stranka izkoristila sodno pot, s tožbo na izročitev premičnin, ki jih ima tožena stranka v posesti tudi po odpovedani leasing pogodbi, samo po sebi ne daje zadostne podlage za sklepanje, da tožena stranka s tem tudi otežuje oziroma onemogoča uveljavitev terjatve v smislu pogoja iz prve alineje 2. odstavka 272. člena ZIZ.
OZ člen 12. Splošne uzance za blagovni promet (1954) uzanca 203.
blagovni promet - uzance - reklamacija računov
Splošne uzance za blagovni promet se uporabljajo kljub temu, da se stranki nista izrecno dogovorili za njihovo uporabo, a le tista pravila, ki urejajo vprašanja, ki jih OZ ne ureja. Med pravila, ki jih OZ konkretneje ne ureja, spada tudi v konkretnem primeru uporabljen 203. člen Uzanc. Čeprav torej pravdni stranki nista imeli sklenjene pisne prodajne pogodbe, niti se za uporabo Uzanc nista posebej ustno dogovorili, je sodišče prve stopnje pri svojem odločanju, 203. člen Uzanc smelo uporabiti.
oprostitev plačila sodnih taks – nastanek taksne obveznosti
Obveznost za plačilo sodne takse nastane v trenutku, ko je procesno dejanje opravljeno, to je v tem primeru bila vložena pritožba. Oprostitev plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vloge in dejanja, ki so nastala po taksni oprostitvi.
izbrisni razlog – sklep o ustavitvi postopka izbrisa – sklep o obstoju izbrisnega razloga – poslovni naslov – objave in vročitve
Dejstvo, da je družba na naslovu, vpisanem v sodni register, izpodbijani sklep prejela dne 25. 05. 2011, izpodbija domnevo iz 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP (da je družba na naslovu, vpisanem v sodni register, neznana oziroma da na tem naslovu ne prejema uradnih pošiljk) o obstoju izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - trditveno in dokazno breme
Zgolj splošne navedbe tožnika ("da je toženec dopuščal tak način dela, ki ni bil v skladu s predpisi o varovanju zdravja na delovnem mestu", "da ni izvedel ustreznih ukrepov, da do nezgode ne bi prišlo" ali "da bi moral v smislu varnosti in zdravja storiti več"), brez dodatnih navedb, katere konkretne opustitve toženca so bile v nasprotju s predpisi in kaj konkretno bi moral storiti, ne morejo predstavljati podlage za ugotavljanje krivdne odgovornosti toženca.
nujna pot – izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje
Dolžnik je tisti, ki bi moral podati strokovno utemeljene pripombe z ustreznimi dejstvi na izdelano izvedeniško mnenje oziroma njegovo dopolnitev, pa take trditvene podlage ni zmogel v svojih pripombah.
ZFPPIPP člen 301, 301/1, 301/2, 301/3, 301/7, 301/8. Z PP člen 208, 208/1.
specialni zakon – uporaba predpisa – prekinitev postopka
Ker je ZFPPIPP nasproti ZPP specialni predpis, je glede prenehanja razlogov za prekinitev postopka in nadaljevanje prekinjenega postopka potrebno uporabiti določbe ZFPPIPP, če je v njem drugače določeno kot v ZPP.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ustrezna zaposlitev - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Tožena stranka, ki je razpolagala tudi z ustrezno zaposlitvijo, je tožniku ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za neustrezno zaposlitev, zato odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
obnova postopka – nezadostna skrbnost stranke – procesna skrbnost
Zmotno je pritožničino prepričanje, da zato, ker je priča, njen bivši mož, ni seznanila z ustreznimi pričami, ki so bile njegove poslovne stranke, prič ni mogla predlagati v prvotnem postopku. Ob zadostni skrbnosti bi zanje izvedela ob pogovoru z njim.
ZPP člen 191, 191/1, 191/1-1. ZST člen 16, 19, 19/2.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – odmera takse – terjatve navadnih sospornikov
Terjatve tožnikov, ki so navadni sosporniki, so samostojne in neodvisne druga od druge, zato je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo sodno takso glede na vrednosti zahtevkov, ki jih tožniki uveljavljajo.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve – regulacijska začasna odredba
Namen ureditvenih začasnih odredb je, da se do dokončne odločitve sodišča o tožbenem zahtevku začasno regulira pravno razmerje med strankama, pri čemer je takšna začasna odredba nujna zaradi odvrnitve negativnih posledic, ki bi nastale zaradi zakasnelega učinka sodbe, ni pa namen takih odredb v omogočitvi izvršbe ali izpolnitvi tožbenega zahtevka. Regulacijske začasne odredbe torej ni mogoče izdati zaradi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
DEDNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021125
ZD člen 163. ZNP člen 34.
zapuščinski postopek – revizija – zapuščinski postopek kot vrsta nepravdnega postopka
V členu 163 se sicer Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD) sklicuje na subsidiarno uporabo določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), vendar pa je sodna praksa zavzela že dalj časa dosledno pravno stališče, da je po svoji naravi zapuščinski postopek v bistvu vrsta nepravdnega postopka, kar je nedvomno pravilno stališče, posebno glede na sedanje razmere, ko se je glede na spremembe ZPP pravdni postopek po svoji naravi še toliko bolj oddaljil od zapuščinskega postopka, na primer zaradi izključitve načela oficialnosti v pravdnem postopku v nasprotju z zapuščinskim postopkom, kjer to načelo še vedno velja, pa tudi sicer glede na druge zelo različne značilnosti enega in drugega postopka.
Glede na to, da četrtotožena stranka na naslovu, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, ne prebiva, bi moralo sodišče prve stopnje postopati po določbi 8. člena ZPPreb in sprožiti postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča četrtotožene stranke.
podjemna pogodba – pregled in prevzem del – izrecen poziv podjemnika – izstavitev računa – dolžnost zahtevati izročitev in prevzem del
Pregled in prevzem izvršenega dela je naročnikova pravica in dolžnost, ki jo je naročnik dolžan opraviti takoj, ko je to po običajnem teku stvari mogoče. Po običajnem teku stvari je to nedvomno mogoče takrat, ko podjemnik pozove naročnika k prevzemu; če pa takšen poziv izostane, mora po običajnem teku stvari pač naročnik po izteku dogovorjenega roka zahtevati izročitev in prevzem opravljenih del.