bivši vojaški zavarovanci- starostna pokojnina - ponovna odmera
Ker je tožena stranka tožnikovo zahtevo za ponovno odmero pokojnine obravnavala po vsebini (čeprav bi jo mogla zavreči, ker je bilo o pravici do pokojnine že pravnomočno odločeno), pritožbeno sodišče soglaša z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da pri tožniku niso izpolnjeni pogoji za odmero pokojnine po 6. členu ZPIZVZ, saj ni upravičenec iz 1., 2., ali 4. alinee prvega odstavka 2. člena ZPIZVZ.
Ker nobeden izmed solastnikov ni izkazal interesa za fizično delitev stvari v naravi niti interesa za fizično delitev z izplačilom razlike v vrednosti, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se sporne nepremičnine prodajo in kupnina razdeli med predlagatelje in nasprotna udeleženca, glede na njihove solastne deleže.
Navedbe, podane šele v fazi pritožbenega postopka, so prepozne in zato neupoštevne, saj nasprotni udeleženec tudi v pritožbi ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel pravočasno navesti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068281
OZ člen 435, 435/1. SPZ člen 40.
nedopustnost izvršbe – lastništvo premičnine
Tožena stranka je prerekala trditve, da bi tožnik sam kupil računalnik, kar je tudi potrdil dokazni postopek, saj je bilo ugotovljeno, da tožnik ni plačal monitorja, saj je bil plačan s plačilno kartico njegove sestre. Prvo sodišče pravilno ugotavlja, da je tožnik skupaj s sestro in materjo prišel v trgovino, kjer se je kupil monitor, kar pa še ne pomeni, kljub dejstvu, da je bil tožnik vpisan na računu, da je postal njegov lastnik.
določanje preživnine za otroka – določanje višine preživnine – preživljanje polnoletnih otrok – materialne in pridobitne zmožnosti – upoštevanje prihrankov preživninskega zavezanca
Višino preživnine se določi glede na materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca, torej tudi ob upoštevanju njegovega premoženjskega stanja, zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da se toženkinih prihrankov ne bi smelo upoštevati.
Zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis lastninske pravice, če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva.
Predlagatelj v predlogu ni navedel, da je podlaga za vpis lastninske pravice tudi aneks k pogodbi in sporazum, zato ga sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati, da dopolni predlog in predloži navedeni listini na podlagi prvega in drugega odstavka 146. člena ZZK-1.
priposestvovanje nepremičnine v družbeni lasti – neposredna in posredna posest – pravica uporabe družbene lastnine – lastninjenje družbene lastnine
URS obstoja družbene lastnine v prehodnem obdobju do uveljavitve predpisov o njenem preoblikovanju ni prepovedovala. Datuma preoblikovanja družbene lastnine v zasebno ni mogoče določiti z enotno časovno točko. Za sporno nepremičnino je ključen trenutek uveljavitev ZLNDL v letu 1997. Najprej takrat je lahko začelo teči priposestvovanje sporne nepremičnine.
Izvrševanje posesti le enega od solastnikov in neizvrševanje posesti preostalih solastnikov na solastni stvari še ne predstavlja pravnega naslova za nastanek posredne posesti na tuji stvari.
Tisti, ki pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL ni imel, lastninske pravice po tem zakonu ni mogel pridobiti, celo če je bila pravica uporabe v zemljiški knjigi vpisana na njegovo ime.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZTRL člen 24, 25, 26.
izdaja zemljiškoknjižne listine – pridobitev solastninske pravice z vlaganji – pomanjkanje razlogov – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Odločitev o primarnem, to je stvarnopravnem tožbenem zahtevku sprejelo na podlagi ugotovitve, da tožnik ni dokazal pogojev oziroma predpostavk za pridobitev solastninske pravice na podlagi izvršenih vlaganj (adaptacije) v stanovanje na podstrešju stanovanjske hiše v solasti tožencev.
razveljavitev klavzule o izvršljivosti – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ne bis in idem
Stališče sodišča prve stopnje, da nov izvršilni postopek po predlogu upnika zoper družbenike predstavlja oviro za postopek odločanja o razveljavitvi klavzule o pravnomočnosti, ne vsebuje ugotovitve, ali je predlagateljica zoper sklep o izvršbi vložila ugovor, s katerim je zatrjevala, da odločba, na kateri je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva. Le, če bi ugotovilo, da takega ugovora ni podala ali pa da ga je, pa je bil pravnomočno zavrnjen, bi bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju njenega predloga za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti izvršilnega naslova po načelu „ne bis in idem“. Začeta izvršba zoper družbenike na podlagi izvršilnega naslova zoper družbo pa še ni ovira za odločanje o predlogu družbenikov, da se klavzula o izvršljivosti odločbe zoper družbo, kot prvotnega dolžnika, razveljavi.
ZRPJN člen 9, 9/2, 23, 23/5. ZJN člen 20, 20/4. OZ člen 190.
revizija postopkov javnega naročanja – pravica do pravnega sredstva zoper odločbo Državne revizijske komisije – evropska sredstva
Zoper odločbo Državna revizijska komisija ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, sodno varstvo je zagotovljeno le v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti. Inšpektorat za finance Urada za nadzor proračuna in Računsko sodišče RS res ugotavljata, da je tožeča stranka za izbiro izvajalca uporabila nepravilen postopek. Vendar po oceni pritožbenega sodišča tega ni mogoče opredeliti kot nepravilno porabo sredstev, saj tožena stranka kljub pravočasni in pravilni obveščenosti ni sprožila postopka revizije pred DRK, v katerem bi uveljavljala zatrjevane kršitve postopka izbire izvajalcev, ter tudi zato, ker sta pravdni stranki v Pogodbo zapisali, da so bili izvajalci izbrani v skladu z ZJN.
OZ člen 163, 352, 352/1. ZGJS člen 53. ZJU člen 8, 8/1, 8/1-1, 14, 14/1, 14/1-24, 14/1-35. ZvCP člen 84, 84-1.
neposlovna odškodninska odgovornost - sokrivda
Izvajanje vzdrževanja občinskih cest bi občina lahko prepustila opremljenemu koncesionarju, ki bi nato za primer nerednega opravljanja storitev in škode občanom neposlovno odškodninsko odgovarjal. Po določbi 163. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ, Ur. l. RS, št. 83/01-97/07) namreč tisti, ki opravlja komunalno ali drugo podobno dejavnost splošnega pomena, odgovarja za škodo, če brez utemeljenega razloga neha opravljati ali neredno opravlja svoje storitve. Občino bi v skladu s 53. členom Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/93) bremenila subsidiarna odškodninska odgovornost.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda - traktor - zavarovalno kritje - obseg kritja - uporaba traktorja kot delovnega stroja
Tožnik zahteva plačilo odškodnine na podlagi police obveznega avtomobilskega zavarovanja. S takšnim zavarovanjem je krita škoda, ki nastane pri uporabi traktorja kot prevoznega sredstva, ne pa tudi škoda, ki nastane pri uporabi traktorja kot delovnega stroja oziroma pogonskega stroja. Škoda nastala na način, kot jo opisuje tožnik, ni zajeta z obsegom kritja iz zavarovalne pogodbe saj takšna dejavnost ni povezana z uporabo traktorja v prometu v smislu določila 15. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP). Glavni namen obveznega zavarovanja po ZOZP je socializacija rizika oziroma težnja poskrbeti za oškodovance in potnike v javnem prometu, za tak primer pa v tem pravdnem postopku ne gre. Z obveznim zavarovanjem so krite škode, ki se redno, normalno ali praviloma dogajajo z uporabo motornega vozila na določen način in v dani življenjski situaciji.
ZPSPP člen 12, 12/2. OZ člen 51, 51/2, 51/3, 51/4.
pogodba o najemu poslovnih prostorov – oblika pogodbe – dogovor o spremembi cene
ZPSPP v 2. odst. 12. čl. določa, da mora biti pogodba o najemu poslovnih prostorov pisna. Določa tudi sankcijo za primer, če pogodba ni sklenjena v pisni obliki; takšna pogodba ni veljavna. Zahteva po pisnosti velja tudi za vse kasnejše spremembe pogodbe. Ustni dogovor, ki ga je zatrjevala tožena stranka, da se najemnina za čas dogovarjanja o višini, ne bo plačevala, je dogovor o spremembi cene, cena najema pa je ena izmed bistvenih sestavin najemne pogodbe. Zato v obravnavanem primeru ne pride v poštev uporaba določila iz 3. odst. 51. čl. OZ. Prav tako se v dani situaciji ne more uporabiti 4. odst. 51. čl. OZ, saj se z dogovorom o neplačilu najemnine bistveno otežuje obveznost najemodajalca, ki drugemu prepusti rabo določenega prostora brez vsakršne odmene.
ZOR člen 154, 154/1, 200. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1. ZTPDR člen 73. ZVD člen 16. ZZ člen 39, 39/2, 49, 49/1, 49/2.
odškodninska odgovornost zavoda - pasivna legitimacija - krivdna odgovornost - škoda nastala v zvezi z delom - varno delo - varovanje prostora z varnostnikom
Pritožbeno sodišče se zato strinja s sodiščem prve stopnje, da drugotožena stranka tožeči stranki odškodninsko odgovarja po načelu krivde, ker ni poskrbela za varno delo. Ne glede na to, da noben predpis ni določal obveznega varovanja prostorov z varnostnikom, je bila namreč v skladu s splošno skrbjo za varno delo, po določbi 16. člena Zakona o varstvu pri delu (Ur. l. SRS, št. 32/74 - Ur. l. SRS, št. 57/96) dolžna organizirati delo tako, da bi potekalo varno. To bi lahko storila z varnostnikom ali na kakšen drug primeren način, vendar te dolžnosti ni izpolnila.
zapuščina - dedni sporazum - darilna pogodba - vknjižba lastninske pravice - zavrženje pritožbe - ni pooblastila
V okviru uradnega pritožbenega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek člena 350 ZPP) je tako ugotoviti, da tožeča stranka na podlagi dednega sporazuma glede sporne pravice ni obdarjenka in da, ker zavezovalni posel ni bil sklenjen, ni pridobila pravice zahtevati izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila.
OZ člen 111, 111/2, 111/5, 190, 190/3, 458, 459, 459-1, 462, 464, 464/1, 468, 470, 470/1, 471, 475, 477, 477/1.
prodajna pogodba – odgovornost za stvarne napake – skrita napaka – jamčevalni zahtevki – primeren rok – pravni standard – razveza pogodbe kot skrajno sredstvo – dodatni rok za izpolnitev pogodbe
Pri vprašanju "dodatni" ter "primeren" rok gre za pravni standard, ki mu mora v primeru sodnega spora dati pravo vsebino sodišče, in to od primera do primera. Presoja primernosti je namreč odvisna od številnih okoliščin; v konkretnem primeru zlasti od tega, iz katere sfere izhajajo objektivne okoliščine, ki so preprečile pravilno izpolnitev, ter pripravljenosti dolžnika, da svojo obveznost pravilno izpolni.
Kljub temu, da je tožnik vozilo ves čas uporabljal, je treba upoštevati, da je pri uveljavljanju pravilne izpolnitve dal prodajalcu dodaten rok za odpravo pomanjkljivosti, zaradi česar je skladno s 471. členom OZ podana zakonska domneva, da je ob neodpravi pomanjkljivosti z iztekom dodatnega roka kupec odstopil od pogodbe. To pomeni, da za odstop od pogodbe ni potrebna posebna izjava volje kupca, saj ima tak učinek že iztek dodatnega roka za pravilno izpolnitev. Iz zakonskega besedila torej izhaja, da je primarna posledica neupoštevanja dodatnega roka domneva, da je kupec od pogodbe odstopil, kupec pa lahko to domnevo ovrže s tem, da prodajalcu (nemudoma) izjavi, da pogodba ostaja v veljavi.
prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - izvedba dokazov v ponovljenem postopku - načelo enotnosti glavne obravnave - nova glavna obravnava pred drugim sodnikom - ponovna izvedba dokazov - razhajanja med izvedenskimi mnenji – načelo neposrednosti – izvedensko mnenje, izdelano v kazenskem postopku kot dokaz v pravdnem postopku
Tudi za ponovljeno sojenje po razveljavitvi sodb rednih sodišč po Ustavnem sodišču velja načelo enotnosti glavne obravnave.
To pa pomeni, da je bil dokaz z izvedencem, ki je bil sicer primarno izdelan za potrebe kazenskega postopka, v pravdnem postopku izveden po volji in s soglasjem obeh tožnikov in obeh toženk ter tako predstavlja procesno veljavno dokazno gradivo v obravnavani zadevi.
izhajajoč iz pravila enotnosti glavne obravnave v ponovljenem sojenju (glej točko 6 razlogov te sodbe) ponoven začetek obravnave pred drugim sodnikom ne šteje za prvi narok in tako ponovljena obravnava ne izniči že nastale prekluzije (286. člen ZPP).
Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je taksna obveznost nastala tega dne ali kasneje. Ker je taksna obveznost za pritožbo nastala ob njeni vložitvi, odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki je bil vložen po vložitvi pritožbe, v nobenem primeru ni mogla in ne more veljati za taksno obveznost za pritožbo, posledično pa tudi ne na potek roka in posledice, ki so nastopile zaradi neplačila.
OZ člen 82, 82/2, 83, 1050. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 116, 118, 119.
gradbena pogodba - končni obračun - napaka v končnem obračunu - gradbene uzance - razlaga pogodb - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic - uporaba določil in razlaga spornih določil - nejasna določila v posebnih primerih
Zmotno je stališče, da bi bilo s strani tožeče stranke zatrjevano napako v končnem obračunu mogoče odpraviti le bodisi s sporazumno spremembo obračuna bodisi z izpodbijanjem pogodbe v smislu 2. točke četrtega odseka drugega poglavja splošnega dela OZ. Ker se s vsemi temeljnimi postavkami v končnih obračunih strinja, tožeča stranka nima niti pravnega niti ekonomskega interesa izpodbijati končni obračun zaradi napak v volji oz. iz kakršnegakoli razloga, saj ne želi njegove razveljavitve. Tudi pravni red v situacijah, ko se pogodbi, ki je bila v pretežnem delu med strankama že izpolnjena, očita zgolj nepravilna uporaba razmeroma preproste matematične operacije pri izračunu terjatve, ne teži k tako skrajnim rešitvam in ponuja primernejše institute za reševanje nastalega zapleta v pogodbenih okvirih.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - CESTE IN CESTNI PROMET
VSM0021138
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 179, 352, ZVO-1 člen 110i.
nepremoženjska škoda – odškodnina - duševne bolečine - pravica do zdravega življenjskega okolja – hrup - cesta - suksesivna škoda - zastaranje
Negativne posledice takih presežnih vrednosti hrupa pa je tožeča stranka občutila že od začetka prihajanja v Odrance od leta 2000, kot izhaja iz njenih navedb in izpovedbe na glavni obravnavi ("že takrat je bilo stanje nevzdržno"). Povsem sprejemljiv je zato zaključek sodišča prve stopnje, da je najkasneje leta 2001 začela nastajati sukcesivno nastajajoča škoda zaradi prekomernega hrupa, za katero je tožeča stranka bila upravičena uveljavljati odškodnino in se je tudi petletni objektivni zastaralni rok iztekel pred vložitvijo tožbe.
Glede na to, da tožena stranka ni predložila dodatnih dokazov in tudi ni predlagala, da se jo zasliši, je sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo tožnici, da je v spornem mesecu koristila letni dopust, in ji prisodilo nadomestilo plače za čas koriščenja letnega dopusta.