zavrženje tožbe – pravni interes tožene stranke za pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe
Toženec je v teku postopka na prvi stopnji vztrajal na zavrnitvi zahtevka in iz tega razloga tudi ni soglašal z umikom tožbe. Pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe mu zato ni mogoče odreči. Zavrženje ga namreč, za razliko od situacije, ko bi bil tožbeni zahtevek vsebinsko obravnavan in zavrnjen, ne varuje pred ponovno vložitvijo.
osebni stečaj – začetek postopka odpusta obveznosti – dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem – odpust obveznosti – mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju – dolžnost aktivnega iskanja zaposlitve
Odločba CSD dolžnice ne oprošča njenih obveznosti poročanja o svojih prizadevanjih v smeri pridobitve zaposlitve za polni delovni čas za celotno preizkusno obdobje, pač pa njen položaj olajšuje le do 09. 01. 2012. Do takrat ima po zakonu pravico delati krajši delovni čas, za naprej pa kljub temu ostaja njena dolžnost, da si prizadeva za polno zaposlitev, vse z namenom čim boljšega poplačila stečajnih upnikov, kar je poglavitni cilj stečajnega postopka.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom – nepravdni postopek – odvetnik – pooblastilo – pridržanje brez privolitve
Sodišče je pridržani osebi po uradni dolžnosti postavilo odvetnico. Vsebina „pooblastila“ (postavitev tu nadomešča pooblastilo) v sklepu o postavitvi odvetnice ni izrecno opredeljena, vendar v postopkih, kot je obravnavani, pravice odvetnika brez privolitve pridržane osebe opredeljuje ZDZdr, dolžnost skrbnega ravnanja odvetnice pa splošno veljavna pravna pravila o skrbnosti dobrega strokovnjaka.
OZ člen 163, 352, 352/1. ZGJS člen 53. ZJU člen 8, 8/1, 8/1-1, 14, 14/1, 14/1-24, 14/1-35. ZvCP člen 84, 84-1.
neposlovna odškodninska odgovornost - sokrivda
Izvajanje vzdrževanja občinskih cest bi občina lahko prepustila opremljenemu koncesionarju, ki bi nato za primer nerednega opravljanja storitev in škode občanom neposlovno odškodninsko odgovarjal. Po določbi 163. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ, Ur. l. RS, št. 83/01-97/07) namreč tisti, ki opravlja komunalno ali drugo podobno dejavnost splošnega pomena, odgovarja za škodo, če brez utemeljenega razloga neha opravljati ali neredno opravlja svoje storitve. Občino bi v skladu s 53. členom Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/93) bremenila subsidiarna odškodninska odgovornost.
Navedene različne trditve bo moralo sodišče prve stopnje oceniti in odločiti, kdo je bil v tožbi zajet kot tožena stranka, saj bo od navedene odločitve odvisen nadaljnji potek postopka ali povedano drugače, če je bil tožen A. K. st. bo treba postopek prekiniti, če pa je bil tožen A. K. ml. bo treba s postopkom nadaljevati in odločiti o utemeljenosti zahtevka.
pravica do izjave – izvedensko mnenje pridobljeno izven pravde – vzdrževanje reda na glavni obravnavi – odstranitev stranke z naroka
Ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev brez soglasja nasprotne udeleženke oprlo na cenitev, ki je bila narejena izven postopka, je s tem nedopustno poseglo v njeno pravico do izjave in storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Na ugotovitev, da je bila storjena ta kršitev, ne more vplivati dejstvo, da je bila nasprotna udeleženka odstranjena z naroka zaradi motenja poteka naroka, saj bi ji sodišče cenitev lahko vročilo na drug način in jo pozvalo, da se o njeni uporabi izjavi.
delna neizpolnitev – škoda – obvestilo o napaki– jamčevanje za napake
Pravna posledica neizpolnitve pogodbenih obveznosti je namreč v skladu s 103. členom OZ zahtevek na izpolnitev obveznosti ali pod določenimi pogoji odstop od pogodbe, v vsakem primeru pa lahko pogodbi zvesta stranka zahteva tudi povračilo škode. Glede na to, da je pogodbena cena znašala skupaj 1.423.800,00 SIT, račun toženca št. 25-2005 z dne 18. 10. 2009 pa se je glasil na 972.000 SIT, sta pravdni stranki pogodbeno ceno očitno soglasno znižali.
Iz trditev tožnika na prvi stopnji izhaja, da je toženca takoj po tem, ko je ta objekt zapustil, večkrat na dan klical in pozival, naj delo dokonča in odpravi napake. Zgolj takšno večkratno pozivanje k odpravi napak pa ne zadošča za uspešno uveljavitev jamčevalnih sankcij.
tuj pokojninski sistem - pokojninska doba - sorazmerni del pokojnine - starostna pokojnina - samozaposleni - lastnost zavarovanca - pogoj plačila prispevkov - dokazovanje
Pokojninske dobe, ki jo je tožnik dopolnil pri makedonskem nosilcu zavarovanja, ni mogoče upoštevati pri uveljavitvi pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS. Sorazmerni del pokojninske dajatve na podlagi te dobe je namreč glede na Mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju, sklenjen med RS in R Makedonijo mogoče uveljaviti le pri tujem nosilcu zavarovanja, kar je tožnik tudi storil.
URS člen 2, 14, 14/2, 22, 23. EKČP člen 6. ZFPPIPP člen 21, 21/2, 71, 392, 392/1, 392/2, 408. SPZ člen 8.
enakost pred zakonom - enako varstvo pravic - načelo pravne države - sodna praksa kot vir prava - terjatev javnega sklada
Načelo enakosti pred zakonom ne pomeni, da predpis ne bi smel različno urejati položajev pravnih subjektov, pač pa, da tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga.
Kršitev načel pravne in socialne države ni mogoče uveljavljati brez povezav s konkretno prizadeto človekovo pravico.
Sodna praksa v Republiki Sloveniji ni formalen, temveč sekundaren vir prava, ki zagotavlja enotno uporabo formalnih virov prava. Primeri iz sodne prakse vežejo sodišča v odločanju v podobnih primerih, vendar ne formalno, temveč zgolj z močjo uporabljene argumentacije.
bivši vojaški zavarovanci- starostna pokojnina - ponovna odmera
Ker je tožena stranka tožnikovo zahtevo za ponovno odmero pokojnine obravnavala po vsebini (čeprav bi jo mogla zavreči, ker je bilo o pravici do pokojnine že pravnomočno odločeno), pritožbeno sodišče soglaša z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da pri tožniku niso izpolnjeni pogoji za odmero pokojnine po 6. členu ZPIZVZ, saj ni upravičenec iz 1., 2., ali 4. alinee prvega odstavka 2. člena ZPIZVZ.
vknjižba lastninske pravice na pripadajočem zemljišču – etažni lastnik
Vpis lastninske pravice predlagateljice, ki je že vpisana kot etažna lastnica in kot solastnica pripadajočega zemljišča, na ime predlagateljice kot lastnice posameznega dela stavbe, ni možen.
motenje posesti – začasna odredba – pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve – težko nadomestljiva škoda
Na podlagi življenjskih izkušenj je možno, da posamezniku nastaja težko nadomestljiva škoda, če ne more v svoj dom do svojih osebnih predmetov, ali družbi, če ne more do svojih listin, žiga in če ji je onemogočeno opravljati dejavnost, ni pa to nujno ali samo po sebi razumljivo – tožniki bi morali povedati, zakaj je v njihovem primeru tako. Ob tem pa tožniki niso niti verjetno izkazali, ker sploh niso ničesar v tej smeri navedli, da bo posledice izdane začasne odredbe za toženko mogoče odpraviti oziroma vzpostaviti prejšnje stanje, če bi se v pravdi izkazalo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen.
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2. ZZK-1 člen 94, 94/3, 243, 243/2, 243/2-1.
končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – izločitvena pravica – izločitveni upnik – učinki začetka stečajnega postopka – vknjižba lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe – izbrisna tožba
Sodišče se pri presoji o obstoju izločitvene pravice upnika omeji zgolj na vprašanje, ali je upnik lastninsko pravico pridobil na originaren način. Če je torej sodišče v pravdnem postopku ugotovilo, da upnikova izločitvena pravica ne obstaja, je torej ugotovilo le, da upnik lastninske pravice ni pridobil na izviren način. Tako se pokaže, da odločba sodišča o neobstoju izločitvene pravice še ne izključuje pridobitve lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom.
Lastninska pravica na nepremičninah, ki so bile prej vknjižene na stečajnega dolžnika, je bila na družbo P d.o.o. vknjižena na podlagi notarskega zapisa prodajne pogodbe z dne 26. 11. 2002. Za tako vknjižbo (tudi v teku stečajnega postopka) pa je zemljiškoknjižno sodišče imelo podlago v tretjem odstavku 94. člena ZZK-1.
Stanovanje bi sicer bilo mogoče razdeliti v dve bivalni enoti, vendar je to pogojeno s stroški adaptacije in z ustreznimi dovoljenji. Nasprotna udeleženka dovoljenj ni predložila, niti ni podala trditev v smeri njihovega pridobivanja, zato ni mogoče zaključiti, da je fizična delitev v pravno mogoča.
Adaptacija je pogojena tudi s stroški, pri čemer stranki glede teh nista sporazumni. Ker sporazuma v tej smeri ni bilo je odločitev o civilni delitvi pravilna. Solastniku, ki se upira načinu delitve, v zvezi s katerim bi bila potrebna vlaganja v nepremičnino in s tem povezani večji stroški, tega namreč ni mogoče naložiti.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZZZPB člen 17.b, 17.b/1.
začasna nezmožnost za delo - bolezen - brezposelna oseba
Tožnik je po poklicni izobrazbi ključavničar, v spornem obdobju pa je bil kot iskalec zaposlitve prijavljen na Uradu za delo pri Zavodu RS za zaposlovanje, tako da je treba njegovo delazmožnost ocenjevati v okviru določb ZZZPB, skladno s katerimi je brezposelna oseba zmožna za delo, če je stara več kot 15 let in ne več, kot je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pogoj za pridobitev pokojnine za najnižjo pokojninsko dobo, ter izpolnjuje splošne zdravstvene pogoje. Ker tožnik splošnih zdravstvenih pogojev ne izpolnjuje (ne more opravljati dela, ki zahteva polno gibljivost zgornjih ekstremitet na višino ramenskega obroča, je omejen pri gibljivosti desne rame, ne more vztrajati v prisilni drži in ne zmore forsiranja flekcijske obremenitve ledvene hrbtenice in dvigovanja ter prenašanja težkih bremen), v spornem obdobju za delo ni zmožen.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZTRL člen 24, 25, 26.
izdaja zemljiškoknjižne listine – pridobitev solastninske pravice z vlaganji – pomanjkanje razlogov – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Odločitev o primarnem, to je stvarnopravnem tožbenem zahtevku sprejelo na podlagi ugotovitve, da tožnik ni dokazal pogojev oziroma predpostavk za pridobitev solastninske pravice na podlagi izvršenih vlaganj (adaptacije) v stanovanje na podstrešju stanovanjske hiše v solasti tožencev.
ZDZdr člen 2, 2/10, 61. ZPacP člen 21, 26, 28, 29, 32, 35. ZNP člen 37.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah – prisilna hospitalizacija - pravni interes za pritožbo
Z izpodbijanim sklepom se je postopek pridržanja končal z ustavitvijo, ki je za osebo, glede katere se je postopek vodil, najbolj ugoden. Izpodbijane odločbe namreč ni mogoče spremeniti na način, ki bi bil zanjo bolj ugoden. Pravni interes za pritožbeni preizkus določene zadeve ni podan, če želi stranka ali celo zgolj njen pooblaščenec odgovor na določena vprašanja, pa četudi so v neki povezavi s tem postopkom ali so pomembna zaradi morebitnih drugih postopkov.
zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda – demenca – svoboda gibanja – nujni postopek – obvezno zastopanje po odvetniku - vsebina pooblastila – pooblastilo
Gre za specifičen nepravdni postopek, v katerem že po naravi stvari ni nujno, da je oseba, glede katere teče postopek, procesno sposobna. Ker gre za nujne postopke, saj se posega v eno temeljnih ustavnih pravic posameznika (do svobode gibanja), bi bilo z njimi nemogoče odlašati do tedaj, dokler ne bi pristojni skrbstveni organ taki osebi postavil skrbnika. Ravno zato je tudi predvideno, da se taki osebi v vsakem primeru zagotovi varstvo njenih pravic in koristi z določitvijo odvetnika po uradni dolžnosti.
Vsebina pooblastila v sklepu o postavitvi odvetnice ni izrecno opredeljena, vendar so odvetnikove pravice opredeljene v ZDZdr, dolžnost skrbnega ravnanja odvetnice pa veljavna pravila o skrbnosti dobrega strokovnjaka.
Ugotovljenega ogrožanja ni možno odvrniti z drugimi oblikami pomoči, kot z bivanjem v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda.