postulacijska sposobnost – izredno pravno sredstvo – pravniški državni izpit
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, kakršen je tudi postopek v zvezi s predlogom za obnovo postopka, lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama ali njen zakoniti zastopnik pa le izjemoma v primeru, če imata opravljen pravniški državni izpit, toženka pa v pritožbi ni zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit.
ZIZ člen 270, 272. ZDR člen 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izostanek z dela - zagovor
Verjetnost obstoja terjatve ni izkazana zgolj s tem, da je bil tožnik v času postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v tujini in da se zagovora ni udeležil.
individualna pogodba o zaposlitvi - poslovodni delavec - plača - nadurno delo - prerazporejen delovni čas - znižanje plače
Tožnik, ki je imel sicer sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vodja gostinstva, ni bil poslovodna oseba pri toženi stranki, zaradi česar s pogodbo o zaposlitvi stranki nista mogli drugače urediti pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, kot so urejene v ZDR oz. kolektivnih pogodbah. V skladu s tem se tudi nista mogli dogovoriti, da tožnik ni upravičen do plačila za delo, ki ga opravi preko polnega delovnega časa oz. da je plačilo za to delo že vsebovano v plači.
Ker priča, ki je bila pravilno vabljena na narok, na narok ni pristopila, svoje odsotnosti pa tudi ni opravičila, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep, da se pričo kaznuje z denarno kaznijo v višini 500,00 EUR.
stroški postopka - umik tožbe – poseben sklep o stroških
325. člen ZPP ureja situacijo, ko sodišče s sodbo oziroma s sklepom ne odloči o vseh zahtevkih ali ne odloči o delu zahtevka, vendar pa to ni posledica namerne odločitve, ampak napake.
prisilna hospitalizacija – vrednost predmeta – odmera nagrade odvetniku
Pravilno je stališče pritožbe, da je vrednost predmeta v tej zadevi 4.000,00 EUR. Vrednost predmeta je namreč določiti po določilu 2. odstavka 22. člena Zakona o odvetniški tarifi.
Za osebo, ki nima nikakršnega premoženja niti prejemkov, bi pogojevanje plačila sodne takse za dopustitev oprave posameznega procesnega dejanja – pritožbe, pomenilo poseg v ustavno zajamčeno pravico do pravnega sredstva.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - delovna uspešnost - del plače iz naslova delovne uspešnosti - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka (njen direktor) pri izbiri delavca, ki mu bo podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni bila dolžna upoštevati tistega kriterija, ki je bil v pogodbi o zaposlitvi določen za ugotavljanje delovne uspešnosti in za dodatno plačilo iz tega naslova, ampak je lahko tožnika kot presežnega delavca določila na podlagi drugega kriterija.
Ob upoštevanju ugotovljenega dejstva, da iz priloge A11 izhaja sodelovanje toženca s financiranjem v treh korakih, pri čemer bi toženec v prvem koraku sofinanciral nabavo surovin in kemikalij v znesku 14.518,00 EUR, česar pa ugotovljeno toženec ni plačal, je pravilna dokazna ocena toženčeve izpovedbe in je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o neobstoju kunkludentnega ravnanja, ki bi lahko štelo za vstop toženca v posel oz. za sprejem ponudbe v smislu 2. odstavka 38. člena OZ.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3. ZPIZ-1 člen 102, 103. ZZRZI člen 40. ZPP člen 213, 300.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi - diskriminacija - odškodnina - dokazovanje - razdružitev postopka - načelo ekonomičnosti
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku - invalidu III. kategorije invalidnosti - je zakonita, saj tožena stranka ni razpolagala s prostim delovnim mestom, ki bi bilo ustrezno za tožnika, kot je ugotovila komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpoved pa tudi ni bila posledica diskriminatornega ravnanja tožene stranke.
Dejstvo, da ima tožena stranka (družba z omejeno odgovornostjo) odprt poštni predal, nima nobenega vpliva na način, kako se ji vročajo sodne pošiljke. Najem poštnega predala je stvar razmerja med najemnikom in pošto, skladno z ZPP pa se sodna pisanja v vsakem primeru vročajo skladno z zakonskimi določbami, torej na sedežu tožene stranke (in ne v poštni predal).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - dolžnost obveščanja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri je tožena stranka tožniku očitala, da je pred nastopom dela ni obvestil o prebolelem srčnem infarktu (in da o tem tudi ni obvestil zdravnika pri predhodnem preventivnem zdravstvenem pregledu), ni zakonita, saj tožena stranka ni dokazala, da bi tožnikova okvara na srcu kakorkoli vplivala na opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069905
ZPP člen 180, 180/1. ZASP člen 129, 130, 130/1, 158, 158/1, 159, 159/4, 168, 168/3.
javno priobčevanje fonogramov – nepooblaščeno predvajanje fonogramov – civilna kazen – dolžnost uporabnikov do obveščanja – določnost tožbenega zahtevka
Uporabniki del iz repertoarja kolektivne organizacije lahko kadar koli zahtevajo sklenitev pogodbe o neizključnem prenosu pravice za uporabo teh del, v kolikor pa dela uporabljajo brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, so dolžni enkrat mesečno predložiti kolektivni organizaciji podatke o njihovi uporabi.
Določnost tožbenega zahtevka zahteva, da je tožbeni zahtevek konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da mora biti naveden določen znesek denarja.
Zgolj dejstvo, da je preživninska upravičenka svoj delež na skupni stanovanjski hiši podarila hčerki, še ne pomeni, da si je sama poslabšala gmotni položaj in da zato ni upravičena do preživnine.
ZPP člen 286a, 286a/1. Splošne uzance za blagovni promet (1954) uzanca 203, 203/2.
prekluzija - pobotni ugovor - nesubstanciran ugovor - pisni poziv - blagovni promet - napake volje - uzance
V skladu s prvim odstavkom 286.a člena ZPP lahko sodiščem strankam s pisnim pozivom naloži, da v roku, ki ga določi, odgovorijo na posamezna vprašanja glede okoliščin, ki so pomembne za odločitev, da dopolnijo ali dodatno obrazložijo svoje predhodne navedbe, predlagajo dodatne dokaze, predložijo listine, na katere so se sklicevale in drugo. Kot izhaja iz navedenega mora biti poziv dovolj konkreten in usmerjen.
Izrek mora biti oblikovan tako, da je jasen in nedvoumen. Ker je s sklepom o izvršbi dolžniku naloženo, da upniku v roku 8 dni poravna terjatev v višini, kot izhaja iz predloga za izvršbo, sklepa o izvršbi ni mogoče vzdržati v veljavi za terjatev, ki je uveljavljena šele z razširitvijo tožbenega zahtevka.
ZFPPIPP člen 442, 443, 443/1. ZFPPIPP-A člen 33, 33/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije-pravni naslednik izbrisane družbe-aktivni družbenik-odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe-nadaljevanje postopka proti družbenikom po izbrisu družbe brez likvidacije
Ker družba, zoper katero je bil začet sodni postopek po izbrisu ne obstaja več, predstavlja ureditev v 442. čl. ZFPPIPP pravno podlago za nadaljevanje postopka zoper njene družbenike kot pravne naslednike.
Delodajalec mora tako v pisni obdolžitvi kot v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi konkretizirati kršitev in znake kaznivega dejanja, ki se delavcu očita, ni pa potrebno, da navede pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja. Četudi navede napačno pravno kvalifikacijo očitane kršitve, to ne vpliva na zakonitost odpovedi.
Ker je bilo o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo že odločeno s sklepom opr. št. I Pg 169/2008 z dne 18. 01. 1010, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je ponovni predlog za plačilo iste sodne takse za pritožbo zavrglo, saj o isti stvari ni dopustno dvakrat odločati. Prav tako je pravilno tudi stališče prvostopnega sodišča, da je ponovni predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo prepozen, upoštevaje da je obveznost plačila sodne takse za pritožbo nastala 14. 12. 2009, sklep o oprostitvi plačila sodne takse pa učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje.
ponudba – soglasje - dodatna dela – izračun z izrecnim jamstvom
Potem, ko se je tožena stranka po seznanitvi s strani tožeče stranke o potrebnosti dodatnih del strinjala s tako nastalimi višjimi stroški, se ne more več uspešno sklicevati na ponudbeno ceno.