Upnik je v vlogi z dne 29. 3. 2011 svoje predloge obrazložil, nenazadnje je tudi sodišče prve stopnje na tej podlagi izdalo odredbo po 31. členu ZIZ. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa postavi zgolj pavšalno trditev, da gre za neobrazloženo vlogo, pri čemer ne pove, zakaj to vlogo šteje za neobrazloženo. Zaradi navedenega, ker dejansko manjkajo razlogi o odločilnem dejstvu, to je o tem, zakaj je sodišče prve stopnje štelo, da gre za neobrazloženo vlogo, izpodbijane odločbe ni moč preizkusiti, je bila zagrešena kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP.
ZIZ člen 15, 225. ZPP člen 313, 313/3, 320, 320/2, 332, 429.
motenje posesti – rok za vložitev izvršilnega predloga - prepozen izvršilni predlog
Upnik ni opravil dolžne skrbnosti, ki ga posebej ob dejstvu, da gre za motenjsko pravdo zavezuje specialna določba 429. člena ZPP. Izvršilni predlog je vložil prepozno in zato izgubil pravico zahtevati prisilno izpolnitev dolžnikove obveznosti, to je nadomestnega dejanja v smislu 225. člena ZIZ.
izvršba na nepremičnino – neuspešna tretje javna dražba – ustavitev izvršbe – predlog za nadaljevanje izvršbe na isto nepremičnino
Ponovna dovolitev izvršbe na isti nepremičnini v istem postopku, v katerem je bila izvršba na te nepremičnine že ustavljena, ni možna, možna bi bila le, če bi upnik izrecno navedel razloge, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da bo sedaj izvršba uspešna. V tem delu je bila namreč izvršba ustavljena iz razlogov po drugem odstavku 194. člena ZIZ, zato tako ustavljene izvršbe ni mogoče nadaljevati z istim sredstvom.
plačilni nalog – ugovor zoper plačilni nalog – sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – odločba o odmeri sodne takse
S sklepom, na katerega se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicevalo sodišče prve stopnje, je bil predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks zavrnjen in je bilo odločeno, da tožnik dolžno sodno takso v znesku 7.125,00 EUR plača v štirih mesečnih obrokih po 1.781,25 EUR. Gre za odločitev, sprejeto na podlagi tožnikovega predloga za oprostitev plačila sodne takse. Sklep je tako lahko pravnomočen le v odločitvah vezanih na ta predlog, torej v odločitvi o tem, da se tožnika ne oprosti plačila sodnih taks in da je sodno takso (za tožbo) dolžan plačati v štirih mesečnih obrokih. Ni pa ta sklep odločba o odmeri sodne takse, zato sodišče prve stopnje, pri odločanju o ugovoru zoper plačilni nalog, na ugotovitev v sklepu, da znaša taksa (za tožbo) 7.125,00 EUR, višina mesečnega obroka pa 1.781,25 EUR, ni vezano.
V kolikor je toženec spremenil naslov svojega bivališča bi moral to takoj sporočiti sodišču – prvi odstavek 145. člena ZPP, česar pa ni storil, zato mu je sodišče prve stopnje upravičeno vsa pisanja vročalo na naslov.
Vloge z dne 28. 10. 2010 ni moč šteti kot upošteven ugovor proti izvedenskemu mnenju, saj v tej le pavšalno brez konkretnih navedb zatrjuje, da se z mnenjem ne strinja.
ZPP v 94. členu določa, da obseg pooblastila določi stranka, pri čemer lahko pooblaščenca pooblasti samo za določena ali pa vsa pravdna dejanja. Vročanje sodnih pisanj je procesno dejanje sodišča, ni pa procesno dejanje sprejem sodnih pisanj, saj slednje ni odvisno od volje strank. Določbe o vročanju so kogentne, sodišče pooblaščencu vroča sodna pisanja zato, ker tako določa 1. odstavek 137. člena ZPP. Omejitev, da pooblastilo odvetniku ne velja za vročitve sodnih pisanj, ki se sicer nanašajo na procesna dejanja, za katere pooblaščenec ima pooblastilo, zato ni mogoča.
invalid III. kategorije - preostala delovna zmožnost - brezposelna oseba
Čeprav je tožnik pred prenehanjem delovnega razmerja določen čas opravljal enostavna fizična dela, za katera ni bilo potrebno usposabljanje, teh del ni mogoče upoštevati, ko se pri njem kot pri brezposelnem zavarovancu ugotavlja invalidnost oz. preostala delovna zmožnost. Pri presoji slednje je treba izhajati iz dela, za katero ima tožnik ustrezno strokovno izobrazbo, to pa je delo natakarja.
obseg zapuščine – odreditev potrebnih vpisov v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti – delež na skupnem premoženju – sklenitev sodne poravnave o predmetu, ki ni neposredno predmet dedovanja – pasiva zapuščine
1. Z izpodbijano odločitvijo prvostopenjskega sodišča vprašanje lastništva nepremičnine, vpisane na zapustnico, ni bilo v celoti rešeno, „odprta“ je ostala razlika do ½.
2. Zapustničin vdovec N. Č. je uveljavljal večji delež na skupnem premoženju, ki ga je ustvaril z zapustnico. Dedinji K. Š. in D. Č. sta, kot je razvidno iz zapisnika o zapuščinskem naroku, to očetu priznali.
3. Ni razloga, da zapuščinsko sodišče ne bi dovolilo sklenitve sodne poravnave o predmetu, ki ni neposredno predmet dedovanja. Sodišče ni v celoti rešilo vprašanja pravnega nasledstva celotnega zapustničinega deleža na nepremičninah, kot ga kažejo zemljiškoknjižni podatki.
Ker je vročilnica javna listina in velja za resnično, kar je na njej zapisano, in ker tožeča stranka domneve resničnosti njene vsebine ni uspela izpodbiti (niti ni zatrjevala njene neresničnosti), so v celoti neutemeljene pritožbene navedbe, da tožeča stranka plačilnega naloga ni prejela, zaradi česar dolžne sodne takse tudi ni plačala.
izvršilni naslov – ugovor zoper sklep o izvršbi – načelo stroge formalne legalitete
Sodišče je v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov takšen kot glasi ter se ne sme in ne more spuščati v presojo pravilnosti sprejete odločitve v izvršilnem naslovu. Izvršilno sodišče veže t. i. načelo stroge formalne legalitete, kar pomeni, da je izvršilno sodišče dolžno v izvršilnem postopku le prisilno izvršiti obveznost določeno v izvršilnem naslovu, ki je dolžnik ni izpolnil prostovoljno v roku, ki je v izvršilnem naslovu določen.
Poškodovane stopnice, ki so prekrite s snegom predstavljajo tudi po mnenju sodišča druge stopnje nevarno stvar, saj tožniku ni mogoče očitati, da bi moral in mogel vedeti, četudi je po stopnicah že kdaj hodil, kje so stopnice poškodovane.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/3. ZPP člen 343, 343/2, 346, 346/1, 366.
prepozna pritožba – zavrženje pritožbe
Dolžnik je sprejel sklep o domiku z dne 18. 1. 2011 (izpodbijani sklep) osebno dne 1. 2. 2011, kar pomeni, da je osemdnevni pritožbeni rok začel teči naslednjega dne, to je dne 2. 2. 2011 in se je iztekel v sredo 9. 2. 2011 ob polnoči. Ker je dolžnik vložil svojo pritožbo šele dne 11. 2. 2011 je ugotoviti, da je njegova pritožba vložena prepozno, torej po poteku osemdnevnega pritožbenega roka.
višina odškodnine - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pospešitvena sredstva
Ker pa denarna odškodnina iz naslova kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja vključuje: poleg zadoščenja zaradi kršitve te pravice tudi zadoščenje zaradi neučinkovitih pospešitvenih sredstev, to je kršitve pravice do učinkovitih pravnih sredstev, tožnici pa v postopku na drugi stopnji (trajajočem do 28. 8. 2007) po 1. 1.2007, ko se je začel uporabljati ZVPSBNO, nista vložili pospešitvenih sredstev (kot jih ta zakon predpisuje v prvem odstavku 15. člena), jima v tem obsegu gre le zadoščenje za kršenje pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Evropsko sodišče za človekove pravice se je pri obravnavanju podobnega primera postavilo celo na stališče, da odškodnina oškodovancu v takem primeru, ko je postopek trajal le še štiri mesece po začetku uporabe ZVPSBNO, v tem času pa ni vložil pospešitvenega sredstva, ne gre).
ZIZ člen 270, 272. ZDR člen 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izostanek z dela - zagovor
Verjetnost obstoja terjatve ni izkazana zgolj s tem, da je bil tožnik v času postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v tujini in da se zagovora ni udeležil.
povrnitev pravdnih stroškov – potrebni stroški – stroški pooblaščenca – sedež odvetnika izven kraja sodišča – nagrada za narok
Toženčeva pravica sicer je, da si izbere kateregakoli pooblaščenca, vendar mora stroške prihoda odvetnice iz drugega kraja na sedež sodišča nositi sam in jih ni mogoče naložiti tožniku. Ti stroški niso bili za pravdo potrebni stroški.
Pravi pomen besedne zveze „Nagrada za narok“ po tar. št. 3102 Tarife je ta, da vključuje nagrado za vse naroke.
kreditna pogodba – odstop od pogodbe – vračilo posojila - anuiteta – zastaranje anuitet – zastaralni rok – občasne terjatve – splošni zastaralni rok
Anuiteta ni občasna terjatev, pač pa gre za odplačevanje celote po posameznih delih, le da se tej celoti (glavnici) pridružijo obresti.
Tožeča stranka je skladno odstopila od pogodbe, s čimer ni več mogoče govoriti o dolgovanju anuitet, temveč je z odstopom, torej naenkrat, dospel celoten preostanek terjatve tožeče stranke. Gre za enkratno dajatev, za katero velja petletni zastaralni rok, kljub temu, da njeno višino opredeljuje tudi obrestna mera zamudnih obresti.