Pritožnica ni članica Agrarne skupnosti in kot taka ne izpolnjuje pogojev za dedovanje premoženja, ki je bilo vrnjeno zapustniku kot članu agrarne skupnosti, v naravi. Ker kot zapustnikova nečakinja ni nujna dedinja tudi nima pravice do izplačila nujnega deleža v denarju.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0058550
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZFPPIPP-C člen 90, 90/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
pravne posledice začetka stečajnega postopka - ustavitev izvršbe – prekinitev izvršbe – izvršba na podlagi verodostojne listine – faza odločanja o ugovoru
Pravne posledice začetka stečajnega postopka zoper insolventnega dolžnika iz tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP so predpisane za primer, ko se ustavitev postopka nanaša le na opravo izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi. V tej fazi izvršilnega postopka ima začetek stečajnega postopka lahko le posledice, kot jih ima v pravdnem postopku.
določanje preživnine za otroka – določanje višine preživnine
Naloga sodišča ni, da matematično natančno ugotavlja vse posamezne mesečne izdatke za preživljanje mladoletnih otrok, iz sodbe pa mora biti (preverljivo) razvidno, kateri posamični mesečni stroški za posameznega otroka so potrebni in v kakšni višini. Kreditne obveznosti roditeljev, ki so nastale pred razpadom življenjske skupnosti, je potrebno deloma upoštevati pri določitvi preživnine, vsi ostali krediti in stroški zavarovanj roditeljev pa ne morejo biti v škodo izdatkom za preživljanje mladoletnih otrok.
Sodišče dovoli zaznambo spora o prenehanju pravice na podlagi tožbe, vložene proti imetniku druge vknjižene pravice, s katero dolžnik od sodišča zahteva, da ugotovi prenehanje te pravice. Gre torej za spore, s katerimi tožeča stranka z ugotovitveno tožbo zahteva prenehanje stvarne pravice, kot npr. spor o prenehanju služnosti (priposestvovanje svobode), spor o prenehanju stavbne pravice, spor o prenehanju hipoteke,...
Predlagateljeva tožba za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za izbris služnostne pravice ni ugotovitvena tožba ampak dajatvena tožba, s katero zahteva realizacijo sporazuma, ki ga je sklenil s toženo stranko oziroma izpolnitev toženkine obveznosti.
ZBH člen 13,63, 77. ZHKS člen 11. ZBS člen 2, 5, 20, 34, 39, 92. ZBan 130, 240, 241, 241/2, 241/3, 241/5, 244, 244/3.
hranilno kreditna služba – jamstvo za hranilne vloge – dolžnost obveščanja – odgovornost Banke Slovenije
Banka Slovenije (toženka) ni imela nobene obveznosti obveščanja vlagateljev oziroma javnosti v zvezi s poslovanjem hranilno kreditnih služb oziroma o sistemu jamstva za vloge pri hranilno kreditnih službah. Hranilno kreditne službe so poslovale po ZHKS in za opravljanje dejavnosti niso potrebovale dovoljenja toženke, ki tudi ni bila dolžna oziroma pristojna izvajati bonitetnega nadzora nad poslovanjem hranilno kreditnih služb.
Pri zahtevkih po 230. členu ZGD gre za posebne korporacijsko pravne zahtevke, pri katerih so določbe o vračilu v ZGD lex specialis glede na določbe ZOR (lex generalis), na kar kaže tako posebna zakonska ureditev v ZGD, namen instituta vračila prepovedanih plačil, upoštevajoč načela korporacijskega prava ter osnovno odgovornost delničarjev delniške družbe, ki za obveznosti družbe ne odgovarjajo, za te odgovarja družba sama, z vsem svojim premoženjem. Posledica posebne korporacijske pravne narave zahtevkov po 230. členu ZGD je, da (ne)dobrovernost strank ni upoštevna okoliščina za uveljavljanje takih zahtevkov. Določbe 104. člena ZOR in ostalih, zato niso uporabljive. V nasprotnem bi bil pomen instituta izvotljen.
nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti - vezanost na predlog v nepravdnem postopku
Predlagatelj v pritožbi ne more uspešno zahtevati več, kot je predlagal in s čimer nasprotni udeleženec do pritožbe niti ni bil seznanjen, to je popolnega odvzema poslovne sposobnosti.
ZIZ člen 178, 178/2, 179, 179/1. ZPP člen 337, 337/1.
cenilno poročilo – pripombe na cenitev - ugotovitev vrednosti nepremičnine – pavšalna in prepozna pritožbena graja
Pavšalni pritožbeni očitki so neutemeljeni, saj pritožba ne konkretizira, zakaj je izpodbijani sklep nepravilen in zakaj nezakonit oziroma zakaj cenitev ni pravilno ugotovljena, so pa tudi prepozni v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP, saj pritožnici ne povesta, zakaj navedenih dejstev nista mogli uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
Sodišče mora ob izdaji sklepa o ločitvi zapuščine vedno opraviti tudi popis in cenitev zapustnikovega premoženja, če je potrebno pa tudi druge ukrepe, s katerimi se dediču prepreči oškodovanje upnikov, ki so zahtevali ločitev. V izreku sklepa je treba določno navesti, katere pravice spadajo v zapuščino, oziroma katero premoženje se ločuje od premoženja dedičev.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina – izgubljeni dobiček – padec na slabo vzdrževanih tleh
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica izkazala vse elemente odškodninske odgovornosti, ki jih mora dokazati oškodovanec (škoda, protipravnost in vzročna zveza). Dokazala je, da je padla zaradi neustrezno vzdrževanih tal v trgovini, torej je dokazala tudi protipravnost ravnanja toženca. Toženec, ki bi se moral odgovornosti razbremeniti, pa (pravočasno) ni podal ustrezne trditvene podlage in dokazov.
gradbena pogodba – gradbena pogodba s posebnim določilom – cena, določena s klavzulo „ključ v roke“ – klavzula „ključ v roke – dodatna dela – grajanje napak – obvestilo o napaki – zamuda dolžnika
OZ v 659. členu določa, da se pri pogodbi „na ključ“ izvajalec zaveže, da bo izvedel skupaj vsa dela, ki so potrebna za graditev in uporabo celotnega objekta. V tem primeru vsebuje dogovorjena cena tudi vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del, izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo. Zaradi klavzule „ključ v roke“ obseg izvajalčevih obveznosti ni širši, kot če pogodba takšnega določila ne vsebuje. Obveznost izvajalca ima namreč v vseh primerih značilnost obligacije rezultata. Da bi izvajalec pravilno in v celoti izpolnil svojo pogodbeno obveznost, mora opraviti vsa dela (po vrsti in količini), ki so potrebna za dosego tega rezultata - izgradnjo (končanje) objekta v skladu s projektno dokumentacijo. Izvajalec pa ima pravico do plačila naknadno naročenih del, ki niso bila predmet pogodbe.
prekinitev postopka – napotitev na pravdo – sporna dejstva v zapuščinskem postopku
Poleg veljavnosti oporoke je med dediči sporno tudi vprašanje višine darila oziroma obstoj darila v znesku nad 41.000,00 EUR. Zapuščinsko sodišče ni pristojno za reševanje spornih dejstev, zato mora stranke zapuščinskega postopka v takem primeru napotiti na pravdo.
OZ člen 149, 153, 168, 179, 182, 270, 270/1, 285, 285/2, 391. ZVCP člen 27, 84.
objektivna odgovornost – nevarna stvar – avto kot nevarna stvar – trčenje motornega vozila in pešca – oprostitev odgovornosti – prispevek oškodovanca – presoja višine odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – skaženost – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – valorizacija odškodnine
Voznik kot imetnik nevarne stvari se lahko deloma oprosti odgovornosti, če je oškodovanec deloma kriv za škodo oziroma je deloma prispeval k njej. Potrebno je pretehtati krivdna dejanja obeh udeleženk nesreče, pri tem pa upoštevati strožjo objektivno odgovornost voznice. Prečkanje precej prometne ceste izven prehoda za pešce in to ob slabi vidljivosti predstavlja grobo kršitev cestnoprometnih predpisov.
Presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Če gre za izvršbo za izterjavo denarne terjatve na podlagi izvršilnega naslova, se omenjeno izvršilno dejanje opravi takoj po izdaji sklepa o izvršbi, ne pa po njegovi pravnomočnosti. V primeru sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine, pa se vpiše zaznamba izvršbe in hipoteka šele potem, ko sklep o izvršbi, postane pravnomočen.
ZFPPIPP člen 399, 339-4, 400, 400/4. OZ člen 1012.
osebni stečaj – postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika – zakonske ovire za odpust obveznosti – poroštvo
Ob ugotovljenih dejstvih prvostopenjskega sodišča, da je dolžnica ob najemu kreditov prejemala neto plačo 1.202,05 EUR in da je tudi solastnica nepremičnine do ½, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo, ni mogoče zaključiti, da se je dolžnica z najemom kreditov pri upniku (v skupni višini 13.700,00 EUR z odplačilno dobo 60 mesecev) zadolževala nesorazmerno z njenim premoženjskim stanjem. Takega sklepanja ne utemeljuje niti dejstvo, da je dolžnica prevzela poroštvo za moževe kreditne obveznosti. S poroštveno pogodbo se namreč porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil. Da je odložni pogoj (dolžnikovo neplačilo njegovih že zapadlih obveznosti, za katere je dolžnica prevzela poroštvo), v času dolžničinega najema kreditov pri pritožniku že nastopil, pa pritožnik niti ne zatrjuje.
Pritožnik ni izkazal, da se je dolžnica tudi po izgubi zaposlitve še zadolževala, splošno znano pa je, da izguba zaposlitve hitro spremeni plačilno sposobnost dolžnika.
vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti – zaznamba izvršbe po uradni dolžnosti – prekinitev izvršilnega postopka – začetek stečajnega postopka
Zemljiškoknjižni postopek se je začel v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo obvestilo izvršilnega sodišča s priloženim sklepom o izvršbi. Prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka ne vpliva na zemljiškoknjižni postopek, saj zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke učinkujeta že od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listine, na podlagi katerih je odločalo po uradni dolžnosti.
ZMatR člen 20. ZZZDR člen 98, 99, 113. EKČP člen 8.
predlog za nadomestitev soglasja matere za DNK analizo - korist mladoletnega otroka - priznanje očetovstva - izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva - izpodbijanje očetovstva - osebnostne pravice - pravica do zasebnosti - pravica otroka do ohranitve statusa
Predlog, da se nadomesti soglasje nasprotne udeleženke za odvzem vzorca, potrebnega za izvedbo DNK analize mladoletnemu otroku je potrebno vsebinsko obravnavati in opraviti tehtanje med pravico otroka do ohranitve statusa in pravico očeta oziroma pravico obeh, da poznata otrokov izvor.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – družbena lastnina – priposestvovanje pred nacionalizacijo – konkurenca dveh pridobitnih naslovov
Če je kvalificirani posestnik posedoval nepremičnine toliko časa, kolikor je potrebno za priposestvovanje, pred nacionalizacijo, je pridobil lastninsko pravico na teh nepremičninah s priposestvovanjem, čeprav so te nepremičnine kasneje postale družbena lastnina.
Ob neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je predmetno zastekljeno avtobusno postajališče stalo že več let pred nesrečo tožnice (tožnica se je zaletela v steklo) in je tožnica mimo te postaje večkrat hodila (tudi dva krat do tri krat tedensko), je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da toženi stranki ni mogoče naprtiti krivde, ker tožnica ni ravnala z zadostno skrbnostjo.