ZFPPIPP člen 123a. ZEPEP člen 7. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti člen 7, 7/2.
prijava terjatev v elektronski obliki – prejem elektronskega sporočila – časovna veljavnost predpisov – vlaganje vloge po pooblaščencu odvetniku
Šteje se, da je bilo elektronsko sporočilo poslano le, v kolikor pošiljatelj od prejemnika sporočila prejme potrditev prejema sporočila ali v kolikor je na potrditev o prejemu elektronskega sporočila možno sklepati iz kakršnekoli samodejne ali druge potrditve prejemnika oziroma kakršnegakoli ravnanja prejemnika, ki zadostuje, da pošiljatelj izve, ali bi bil lahko izvedel, da je bilo elektronsko sporočilo prejeto. Da bi se pritožnik lahko uspešno skliceval na vložitev prijave terjatve v elektronski obliki, bi moral predložiti dokazilo o prejemu tega sporočila na enega od navedenih načinov.
Zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis, če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa zakon. Eden od takšnih pogojev je, da oseba, v korist katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, obstoji.
Rok za vložitev izpodbojne tožbe iz 257. člena OZ od dneva izvedbe razpolagalnega pravnega posla, to je od vknjižbe dalje. Tega dejstva ne spreminja vloženi predlog za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Vse do vknjižbe lastninske pravice na toženca, pa čeprav po tem, ko je bila nanju vknjižena lastninska pravica, ta vpis učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, je bila lastnica še vedno tožnikova dolžnica in ta vse do vknjižbe lastninske pravice na oba toženca, proti njima ni mogel vložiti izpodbojne tožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068520
ZPP člen 8, 185, 287, 287/1, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 65, 65/2, 104, 104/4, 105, 105/2, 105/3.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve – zamuda z izpolnitvijo – pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe – dodatni rok za izpolnitev – objektivna sprememba tožbe – zavrnitev dokaza
Glede vprašanja ali je dogovorjeni rok bistvena sestavina pogodbe, predstavlja besedna zveza: „najpozneje do 30.11.2008“ potreben konkretni dejanski stan za uporabo zakonskega dejanskega stanu iz 4. odstavka 104. člena OZ. Fiksnost roka izhaja že zgolj iz besedne zveze. Ker je takšno besedilo zapisal celo notar, ki je zgolj povzel soglasno voljo pogodbenih strank, obstaja nedvoumen tudi pravni pomen tega zapisa.
Pavšalne navedbe, da je toženka v težkem premoženjskem stanju, ne zadostijo kriterijem iz 104. člena SZ-1, ki zahtevajo izjemne okoliščine, ki jih najemnik ni mogel predvideti in nanje ni mogel vplivati. Odpoved najemne pogodbe ni dovoljena samo v primeru, da so vsi trije pogoji (izjemne okoliščine, vložitev predloga in obvestilo najemodajalcu) izpolnjeni kumulativno.
zemljiškoknjižni postopek - začetek zemljiškoknjižnega postopka
Za odločanje zemljiškoknjižnega sodišča je relevantno stanje v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka. Ta se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme zemljiškoknjižni predlog, oziroma ko prejme listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Dejstev, ki so nastopila pozneje, pri odločanju ni mogoče upoštevati.
dediščinska skupnost – skupna lastnina – uporaba tuje stvari – uporabnina – neupravičena pridobitev
Odločitev o plačilu uporabnine za uporabo (delno) tuje stvari ni mogoča, dokler niso ugotovljeni alikvotni deli skupne lastnine posameznih dedičev. Vprašanje alikvotnih deležev je torej prehodno vprašanje, ki ga bo potrebno rešiti pred odločanjem o plačilu uporabnine zaradi nastanka koristi na eni strani in prikrajšanja na drugi.
materialno pravni ugovor – jamčevalni zahtevki – pogodba o delu
Ugovor prenehanja pravice je materialno pravni ugovor, ki ga podjemnik lahko uveljavlja vse do konca glavne obravnave in ne dejstvo, kar kaže, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravila procesne prekluzije, saj bi moralo ugovor prenehanja pravice po 635. členu OZ upoštevati, pri tem pa presojati, ali je nasprotna tožba, vložena 20. 06. 2006, pravočasna.
Kljub temu, da je bila pritožnica v pravnem pouku opozorjena oziroma poučena, da mora biti pritožba podpisana, sicer jo bo sodišče brez poziva na dopolnitev zavrglo, je pritožnica sodišču svoj ugovor – pritožbo poslala v fotokopiji brez originalnega podpisa, zato je odločitev prvostopnega sodišča, ki je tako pritožbo zavrglo, pravilna.
ZZK-1 člen 13, 32, 36, 40, 148, 148/1, 148/1-1, 149, 149/1, 149/4. SPZ člen 23, 210, 215, 215/2.
pridobitev služnosti – vpis služnostne pravice – vpis stvarne pravice – vpis v zemljiško knjigo – zavezovalni in razpolagalni pravni posel – formalni pogoji za dovolitev vpisa
Zemljiškoknjižno sodišče ne sme presojati veljavnosti zavezovalnega pravnega posla, vendar pa mora pri presoji popolnosti zemljiškoknjižnega dovolila preveriti usklajenost vsebine zemljiškoknjižnega dovolila s predmetom zavezovalnega pravnega posla. V obravnavanem primeru ni podana identiteta predmeta v zavezovalnem in razpolagalnem pravnem poslu. Predložena pogodba ne predstavlja podlage razpolagalnemu pravnemu poslu, zato predlagatelj na podlagi takih listin ne more uspeti z vknjižbo predlagane pravice.
Sodišče dovoli zaznambo spora o prenehanju pravice na podlagi tožbe, vložene proti imetniku druge vknjižene pravice, s katero dolžnik od sodišča zahteva, da ugotovi prenehanje te pravice. Gre torej za spore, s katerimi tožeča stranka z ugotovitveno tožbo zahteva prenehanje stvarne pravice, kot npr. spor o prenehanju služnosti (priposestvovanje svobode), spor o prenehanju stavbne pravice, spor o prenehanju hipoteke,...
Predlagateljeva tožba za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za izbris služnostne pravice ni ugotovitvena tožba ampak dajatvena tožba, s katero zahteva realizacijo sporazuma, ki ga je sklenil s toženo stranko oziroma izpolnitev toženkine obveznosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0063029
URS člen 39. KZ-1 člen 297, 297/1, 314, 314/1. ZKP člen 149.
sovražni govor - svoboda izražanja - javno spodbujanje k neenakopravnosti - kaznivo dejanje ogrožanja varnosti - nestrpnost do istospolno usmerjenih - hramba DNK podatkov - izbris iz evidence - kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti
Obtoženemu se ne očita, da je le posredno vpil „pedri“ in „prokleti pedri“, pač pa da je prikorakal oblečen v črna oblačila in z zakritim obrazom do lokala O, bil pred tem oborožen ali z gorečo baklo ali s kamnom ali z delom asfalta, pri tem pa so člani skupine tudi vpili že večkrat omenjene žaljivke, vse z namenom, da bi obračunali z istospolno usmerjenimi. Takšen opis ravnanja obtoženca slednjega zelo nazorno umešča pod temeljno blanketno določbo kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti v sostorilstvu in zato nikakor ne gre zgolj za prezentacijo pravice do svobode izražanja, niti za kakšno milejše kaznivo dejanje.
Res DNK profili vsebujejo precejšnjo količino unikatnih osebnih podatkov, ki sodijo v koncept „zasebnega življenja“ in zato hramba takšnih profilov predstavlja poseg v zasebno življenje posameznika, vendar pa gre v primeru, kot je obravnavani, za uravnotesžen poseg, ki zagotavlja pravično ravnovesje med javnim in privatnim interesom, saj se hranjeni DNK profili lahko uporabljajo le za namene, ki so povezani s preprečitvijo in odkrivanjem kaznivih dejanj.
gradbena pogodba – gradbena pogodba s posebnim določilom – cena, določena s klavzulo „ključ v roke“ – klavzula „ključ v roke – dodatna dela – grajanje napak – obvestilo o napaki – zamuda dolžnika
OZ v 659. členu določa, da se pri pogodbi „na ključ“ izvajalec zaveže, da bo izvedel skupaj vsa dela, ki so potrebna za graditev in uporabo celotnega objekta. V tem primeru vsebuje dogovorjena cena tudi vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del, izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo. Zaradi klavzule „ključ v roke“ obseg izvajalčevih obveznosti ni širši, kot če pogodba takšnega določila ne vsebuje. Obveznost izvajalca ima namreč v vseh primerih značilnost obligacije rezultata. Da bi izvajalec pravilno in v celoti izpolnil svojo pogodbeno obveznost, mora opraviti vsa dela (po vrsti in količini), ki so potrebna za dosego tega rezultata - izgradnjo (končanje) objekta v skladu s projektno dokumentacijo. Izvajalec pa ima pravico do plačila naknadno naročenih del, ki niso bila predmet pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0067756
OZ člen 131. ZOZP člen 7, 20.
obstoj zavarovalnega primera – direktna tožba proti zavarovalnici
Tožnika imata sicer res pravico vložiti direktno tožbo proti zavarovalnici povzročitelja škode, pri čemer za oškodovance velja tudi določilo 7. člena ZOZP, ki prepoveduje zavarovalnici ugovore, ki jih ima iz zavarovalne pogodbe za obvezno zavarovano vozilo proti zavarovancu, ker ta ni ravnal po zakonu, zavarovalni pogodbi in pogojih. Vendar to ne pomeni, da sta tožnika upravičena do povrnitve škode tudi v primeru, ko je bilo v postopku dokazano, da do prometne nezgode ni prišlo oziroma ni prišlo na način, kot se zatrjuje, saj v tem primeru tožeča stranka ni dokazala, da škoda izvira iz prometne nezgode in s tem niso podane vse zahtevane predpostavke odškodninskega delikta.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0058550
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZFPPIPP-C člen 90, 90/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
pravne posledice začetka stečajnega postopka - ustavitev izvršbe – prekinitev izvršbe – izvršba na podlagi verodostojne listine – faza odločanja o ugovoru
Pravne posledice začetka stečajnega postopka zoper insolventnega dolžnika iz tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP so predpisane za primer, ko se ustavitev postopka nanaša le na opravo izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi. V tej fazi izvršilnega postopka ima začetek stečajnega postopka lahko le posledice, kot jih ima v pravdnem postopku.
določanje preživnine za otroka – določanje višine preživnine
Naloga sodišča ni, da matematično natančno ugotavlja vse posamezne mesečne izdatke za preživljanje mladoletnih otrok, iz sodbe pa mora biti (preverljivo) razvidno, kateri posamični mesečni stroški za posameznega otroka so potrebni in v kakšni višini. Kreditne obveznosti roditeljev, ki so nastale pred razpadom življenjske skupnosti, je potrebno deloma upoštevati pri določitvi preživnine, vsi ostali krediti in stroški zavarovanj roditeljev pa ne morejo biti v škodo izdatkom za preživljanje mladoletnih otrok.
Pritožnica ni članica Agrarne skupnosti in kot taka ne izpolnjuje pogojev za dedovanje premoženja, ki je bilo vrnjeno zapustniku kot članu agrarne skupnosti, v naravi. Ker kot zapustnikova nečakinja ni nujna dedinja tudi nima pravice do izplačila nujnega deleža v denarju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0068519
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 362, 362/1.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dokazna ocena – zakonska zveza – ekonomska skupnost – premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – delež na skupnem premoženju
Za obstoj ekonomske skupnosti bi ne bilo odločilno to, da je toženka denar morala izprositi ali izsiliti, pomembno pa je to, ali je bil tak (četudi izprošen ali izsiljen) prispevek reden in kontinuiran.
ZBH člen 13,63, 77. ZHKS člen 11. ZBS člen 2, 5, 20, 34, 39, 92. ZBan 130, 240, 241, 241/2, 241/3, 241/5, 244, 244/3.
hranilno kreditna služba – jamstvo za hranilne vloge – dolžnost obveščanja – odgovornost Banke Slovenije
Banka Slovenije (toženka) ni imela nobene obveznosti obveščanja vlagateljev oziroma javnosti v zvezi s poslovanjem hranilno kreditnih služb oziroma o sistemu jamstva za vloge pri hranilno kreditnih službah. Hranilno kreditne službe so poslovale po ZHKS in za opravljanje dejavnosti niso potrebovale dovoljenja toženke, ki tudi ni bila dolžna oziroma pristojna izvajati bonitetnega nadzora nad poslovanjem hranilno kreditnih služb.
pretrganje zastaranja – davčna izvršba na terjatvi
Davčna izvršba, ki se je zaradi izterjave tožnikovega davčnega dolga vodila na njegovo terjatev (predmet izvršbe), je bila ustavljena. Postopek davčne izvršbe ni pretrgal zastaranja terjatve, na katero je davčni organ s sklepom o davčni izvršbi posegel, saj ni šlo za tožnikovo zoper toženca zaradi uveljavitve sporne terjatve izvedeno dejanje.