obrazloženost ugovora – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – pravno pomembna dejstva
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova, omejen na navajanje tistih dejstev, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteta v prvem odstavku 55. čl. ZIZ.
Obseg mnenja ni merilo za oceno zahtevnosti mnenja. Zahtevnost izvedenskega mnenja je odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, časa, ki ga ima na voljo, kompleksnosti in vrste zahteve, ki je predmet mnenja in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela.
ZOR člen 195, 195/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
denarna renta – izgubljen zaslužek – nezmožnost za delo – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Oškodovancu pripada odškodnina v primeru premoženjskega prikrajšanja, do katerega pride zaradi njegove popolne ali delne nezmožnosti za delo.
Če prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi ni pojasnilo razlogov svoje odločitve, sodbe v tem delu ni moč preizkusiti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - invalid III. kategorije
Za odločitev o tožnikovi delazmožnosti ni bistveno, ali je bil premeščen na ustrezno delovno mesto v skladu z odločbo ZPIZ, kajti začasna nezmožnost za delo se presoja v okviru ugotovljene preostale delovne zmožnosti in omejitev iz dokončne odločbe ZPIZ ne glede na to, ali je dokončna odločba dejansko realizirana.
nadaljevanje postopka izvršbe zoper dediča – pritožba - prehod terjatve na dediča – ugovor – novo izvršilno sredstvo
Res je, da pritožba pritožnika vsebuje tudi navedbe, ki kažejo na njegovo upiranje obstoju materialnopravnega nasledstva na njegovi strani, ob dejstvu, da dedič odgovarja za dolgove zapustnika v okviru vrednosti podedovanega premoženja. Dedič umrlega dolžnika (ki se sicer s procesnega vidika vstopa v postopek ne more protiviti) pa ima res v skladu z obstoječo sodno prakso, tudi prakso Ustavnega sodišča, pravico, da ugovarja prevzemu obveznosti prejšnjega dolžnika nasproti upniku v tekoči izvršbi, kar zagotovi s tem, da se novemu dolžniku vroči sklep o izvršbi in da možnost ugovora. Ker v danem primeru navedena pritožba očitno vsebuje že tudi ugovarjanje novega dolžnika obstoju upnikove terjatve nasproti njemu, je treba te njegove navedbe obravnavati kot ugovorne navedbe in o teh bo moralo sodišče prve stopnje odločiti s sklepom, s katerim bo odločilo o usodi tega ugovora, z izčrpno utemeljitvijo, pri čemer pa je bistveno, da bo s tem nato dana novemu dolžniku možnost pravnega sredstva zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje. V danem primeru pa bo itak moralo sodišče prve stopnje odločiti tudi še o ugovoru novega dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.
Uporaba določb o fikciji vročitve je upoštevna le, kadar naslovnik na naslovu, kjer se poskuša opraviti vročitev, tudi dejansko stanuje.
Če zamudna sodba ne vsebuje nobene ugotovitve glede vročitve tožbe, pritožbeno sodišče zaključka o pravilnosti vročitve tožbe ne more preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka.
kreditna pogodba – potrošniški kredit – razveza pogodbe – odstop od pogodbe – pisno obvestilo – dodaten rok za izpolnitev
Dajalec kredita mora pred izjavo, da razdira pogodbo, potrošniku s pisnim obvestilom določiti primeren dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni, kar v skladu s prejemno teorijo pomeni od takrat, ko kreditojemalec – potrošnik od kreditodajalca prejme navedeno izjavo.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - poravnava - nova škoda
Stranki sta lahko izvensodno poravnavo sklenili le glede odškodnine za škodo, ki je bila znana na dan poravnave. Tako lahko tožnik v sodnem sporu uveljavlja dodatno odškodnino - odškodnino za škodo, s katero ob sklenitvi poravnave ni mogel računati, za novo škodo, ki mu je nastala, ker zdravljenje ni privedlo do pričakovanega izboljšanja stanja.
nujna pot – izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje
Dolžnik je tisti, ki bi moral podati strokovno utemeljene pripombe z ustreznimi dejstvi na izdelano izvedeniško mnenje oziroma njegovo dopolnitev, pa take trditvene podlage ni zmogel v svojih pripombah.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – izročitev stvari v začasno hrambo
Zgolj dejstvo, da je za uveljavitev terjatve tožeča stranka izkoristila sodno pot, s tožbo na izročitev premičnin, ki jih ima tožena stranka v posesti tudi po odpovedani leasing pogodbi, samo po sebi ne daje zadostne podlage za sklepanje, da tožena stranka s tem tudi otežuje oziroma onemogoča uveljavitev terjatve v smislu pogoja iz prve alineje 2. odstavka 272. člena ZIZ.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - nepremoženjska škoda
Pri presoji, ali gre nevarno dejavnost v konkretnem primeru, ko se je tožnica poškodovala pri vojaškem urjenju, ki se je opravljalo na vadbeni oviri na specifičnem terenu v dežju in burji, kar je terjalo od vseh večjo angažiranost in pazljivost pri izvedbi vaje v popolni vojaški opremi, je treba uporabiti drugačen kriterij kot pri ocenjevanju podobnih aktivnosti v vsakdanjem življenju.
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da tožeča stranka ni uspela dokazati vzročne zveze z zadostno stopnjo prepričanja, ker je izvedenec medicinske stroke možnost nastanka lahkih telesnih poškodb v takšnih okoliščinah zgolj dopustil. Sodišče prve stopnje je namreč zmotno štelo, da se element vzročne zveze v pravdnem postopku ugotavlja s stopnjo gotovosti. Sodišče v pravdnem postopku odloča (zgolj) s stopnjo prepričanja (ko o resničnosti določenega dejstva ne dvomi noben izkušen človek), element vzročne zveze pa ugotavlja s stopnjo verjetnosti, ki mora biti večja od polovične. To pomeni, da morajo biti razlogi, ki govorijo v prid obstoja določenega dejstva, močnejši od razlogov, ki govorijo proti njegovemu obstoju.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode - uporaba tuje stvari
Dejstva, da toženi stranki ne želita prispevati k stroškom vzdrževanja nepremičnine, čiščenja in ne plačujeta uporabnine, še ne pomenijo nastanka večje škode (oziroma težko nadomestljive škode), saj bo tožeča stranka lahko zahtevala povrnitev teh stroškov in tudi plačilo uporabnine, če bodo dokazani elementi uporabe tuje stvari.
ZFPPIPP člen 301, 301/1, 301/2, 301/3, 301/7, 301/8. Z PP člen 208, 208/1.
specialni zakon – uporaba predpisa – prekinitev postopka
Ker je ZFPPIPP nasproti ZPP specialni predpis, je glede prenehanja razlogov za prekinitev postopka in nadaljevanje prekinjenega postopka potrebno uporabiti določbe ZFPPIPP, če je v njem drugače določeno kot v ZPP.
oprostitev plačila sodnih taks – nastanek taksne obveznosti
Obveznost za plačilo sodne takse nastane v trenutku, ko je procesno dejanje opravljeno, to je v tem primeru bila vložena pritožba. Oprostitev plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vloge in dejanja, ki so nastala po taksni oprostitvi.
izvršilni stroški – zahteva upnika za povrnitev stroškov
Niti sodišče prve stopnje niti pritožbeno sodišče nima zakonskih pooblastil, da bi zaradi socialnih razlogov na strani dolžnika lahko štelo za umaknjeno zahtevo upnika za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - trditveno in dokazno breme
Zgolj splošne navedbe tožnika ("da je toženec dopuščal tak način dela, ki ni bil v skladu s predpisi o varovanju zdravja na delovnem mestu", "da ni izvedel ustreznih ukrepov, da do nezgode ne bi prišlo" ali "da bi moral v smislu varnosti in zdravja storiti več"), brez dodatnih navedb, katere konkretne opustitve toženca so bile v nasprotju s predpisi in kaj konkretno bi moral storiti, ne morejo predstavljati podlage za ugotavljanje krivdne odgovornosti toženca.
ZZ člen 65. ZZDej člen 92. SZ člen 111, 112, 129, 155.
pasivna legitimacija - privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odkup stanovanja - zahtevek na sklenitev pogodbe - zavezanec za odkup
Določbi 65. člena ZZ in 92. člena ZZDej sta lex specialis v razmerju do določb 111. člena in 112. člena SZ.
Distinkcije med pojmom lastnik po SZ in lastnikom, kot je opredeljen v stvarno pravni materiji, naš stvarno pravni sistem ne uvaja in sicer tako kar zadeva določbe SPZ (prej ZTLR) kot tudi ne določbe SZ. Lastnik je v obeh primerih tista oseba, ki ima na stvari lastninsko pravico.