ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 153, 153/2.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – ravnanje oškodovanca
Za škodo, ki jo je tožnik kot voznik tovornega vozila tožene stranke utrpel v prometni nesreči, tožena stranka ne odgovarja, saj je do nesreče prišlo zaradi neprimerne vožnje glede na dolžino in težo vozila ter prikolice oziroma ker tožnik ni zaviral z ustrezno prestavo.
pravica do sodnega varstva posesti - zloraba pravice - posestno varstvo
Kadar gre v posestnem sporu za dejanja, ki predstavljajo golo nagajivost ter so z vidika posestnika banalna, torej takšna, ki v izvrševanje posesti resno sploh ne posegajo, tedaj uveljavljanje pravice do sodnega varstva posesti predstavlja njeno zlorabo.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je storil očitane kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ker je 27-krat namenoma izrabil prosto karto in omogočil prehod vozilom z drugo registrsko številko, kot je bila navedena na prosti karti. S tem je ravnal v nasprotju s pravili in navodili nadrejenih, upoštevaje število kršitev in dejstvo, da je na delovnem mestu pobiralec cestnine upravljal s sredstvi tožene stranke, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, saj so podane okoliščine, zaradi katerih z delovnim razmerjem ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
sprememba delodajalca - pogodba o zaposlitvi - ničnost
Delodajalec posameznik zaradi prevzema po 73. členu ZDR delavcu ne sme ponuditi v podpis nove pogodbe o zaposlitvi. Prevzem delavcev in prenos pravic in obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem prenosnikom, predstavlja dolžnost delodajalca prevzemnika, ki jo je zakonodajalec predpisal z zakonom in ne more biti odvisna od volje strank. Če delavec tako pogodbo o zaposlitvi kljub temu podpiše, je pogodba o zaposlitvi nična.
Sporazum, skladno s katerim je tožnik kot član uprave, ki mu je bila izrečena nezaupnica, upravičen do odpravnine, ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, tako da ni ničen. Ker tožena stranka sporazuma tudi ni izpodbijala zaradi napak volje ob sklenitvi, sporazum velja in ga je dolžna spoštovati ter tožniku izplačati dogovorjeno odpravnino.
odgovornost zaradi terorističnih dejanj - odgovornost zaradi javnih manifestacij in demonstracij
Streljanje v lokalu (četudi bi šlo za streljanje v okviru mafijskega obračuna) ne predstavlja terorističnega dejanja, zato za škodo, ki je posledica takšnega streljanja, ne odgovarja država v smislu določbe 180. člena ZOR.
Omenjena določba je namenjena varstvu oškodovancev, ki so pretrpeli škodo v zvezi z dejanji, ki so bila uperjena zoper državo, njen sistem (teroristična dejanja, demonstracije), ali v njeno podporo (manifestacije).
Korektno in uspešno izvrševanje roditeljske pravice, ki se prvenstveno izkazuje v dolžnosti vsakega od staršev, da svojemu otroku omogoči pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo je najprej odvisno od staršev samih, od njihovega medsebojnega sodelovanja in uvida v otrokove interese ter potrebe. Vsa razmerja in odnosi, ki pri tem med obema staršema in njunimi otroci nastajajo, ne morejo biti prepuščena oblastnim odločitvam.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba sistemizacije - sodelovanje sindikata
Morebitne napake pri spremembi sistemizacije, povezane s pravico sindikata do sodelovanja v postopku, ne povzročijo nezakonitosti ukinitve delovnih mest niti ne vplivajo na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-6.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniškega staleža – rok za podajo odpovedi
Z očitki o zlorabi bolniškega staleža se je tožena stranka seznanila, ko je prejela potrdilo osebne zdravnice tožnice in ko je že bila seznanjena z ugotovitvami detektiva, ki ga je najela za poizvedbe o kršitvah obveznosti iz delovnega razmerja. Tega dne je začel teči prekluzivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ne šele na dan zagovora, ki ga je tožnici omogočila šele po poteku dveh mesecev, v katerih ni izvajala nobenih aktivnosti v zvezi z kršitvami. Na zagovoru tožena stranka ni izvedela ničesar novega.
Ker Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN) predstavlja le podlago za sprejetje morebitnih dvostranskih ali večstranskih dogovorov, ki bodo podrobneje urejali medsebojne pravice in obveznosti držav naslednic, tudi glede izplačevanja ostalih pokojnin, je tožnikov zahtevek za priznanje pravice do pokojnine na podlagi določb MSVN neutemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik ni izpolnjeval svojih obveznosti oziroma je kršil navodila delodajalca, s čimer je zagrešil hujšo kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja. Ne glede na dejstvo, da ravnanje med delavci tožene stranke ni bilo enotno in da so nekateri enako kot tožnik kršili navodila, mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
lastninska pravica na nepremičnini – osnovanje nove zemljiške knjige – poizvedovalni zapisnik – priposestvovanje – vezanost sodišča na pravno podlago
Prvostopenjsko sodišče je materialno pravo nepravilno uporabilo, ko je odločilo o zahtevku glede druge toženke iz sledečih razlogov: prvi del tožbenega zahtevka (ugotovitev, da je tožnik lastnik) je oblikovan kot vindikacijski. Tožnik trdi, da je lastnik. Dokazati bi moral, da je lastnik in to dokazuje s trditvami, da je nepremičnino zaradi dolgoletne posesti, s pravno prednico, priposestvoval (vrnitveni zahtevek po 92.čl. Stvarnopravneag zakonika – SPZ). Drugi del zahtevka pa je oblikovan kot publicijanska tožba v smislu 98.čl. SPZ, tožnik trdi, da je v primerjavi z drugo toženko lastnik oziroma se šteje za lastnika, glede na to, da je dedič prednice, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica, tožena stranka pa nima nobenega naslova za to, da je vpisana kot lastnica. Sodišče prve stopnje bi zato, če je štelo, da slednje trditve držijo, lahko ugodilo zahtevku v delu, ko se zahteva izstavitev listine, ne pa prvemu delu zahtevka (vindikacijska tožba). S temi razlogi torej materialnopravno ni mogoče ugoditi zahtevku za ugotovitev lastninske pravice in je zato odločitev napačna.
vrednost spornega predmeta – stvarna pristojnost sodišča
Sodišče mora potem, ko se prepriča o pravilnosti in vrednosti spornega predmeta, o tem takoj odločiti s sklepom, česar pa sodišče ni storilo. Kolikšna je vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi, torej še vedno ni jasno, očitno je le, da jo sodišče ocenjuje na znesek, ki presega tistega, ki velja za pristojnost okrajnega sodišča.
OZ člen 507, 512, 507, 512. ZZK-1 člen 40, 46, 40, 46.
kršitev predkupne pravice - zahtevek predkupnega upravičenca - izvršitev vpisa v zemljiški knjigi
Pravico zahtevati razveljavitev pogodbe ima samo tisti predkupni upravičenec, ki zahteva sklenitev prodajne pogodbe pod enakimi pogoji. Enaki pogoji ne zajemajo samo kupnine (pritožba pravilno opozarja, da je bil tožnik pripravljen plačati le 2.582,23 EUR), ampak tudi rok plačila, posledice neizpolnitve ali prepozne izpolnitve pogodbe in podobno.
Ker na podlagi povedanega ne gre za predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP, je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka napačna in jo je bilo treba razveljaviti.
Pritožba ugotovitev, da je pravdni postopek v tej zadevi pravnomočno zaključen, ni izpodbila. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo pravo, saj določba 278. člena ZIZ omogoča sodišču, da po uradni dolžnosti razveljavi začasno odredbo, če je potekel čas, za katerega je bila začasna odredba izdana.
nedovoljeni dokazi - obvestila, ki jih policija zbere od osumljenca
Obvestila, ki jih v predkazenskem postopku policija zbere od osumljenca, res niso dokazi, na katerih bi lahko temeljila sodba, saj je takšne dokaze, ki jih poda osumljenec, treba iz spisa izločiti (člen 83 ZKP). Obvestila, ki jih poda osumljenec policiji po tem, ko je poučen o svojih pravicah na podlagi 4. odstavka 148. člena ZKP, in ko izjavi, da ne bo vzel zagovornika, pa po ZKP niso nedovoljen dokaz, ki ga je treba iz spisa izločiti, temveč je takšna izjava osumljenca lahko podlaga za nadaljnje pridobivanje veljavnih dokazov, kot je bilo tudi v konkretnem primeru, ko se je zbiranje obvestil osumljenca prekinilo za čas, ko je osumljenec policistu pokazal, kam je odvrgel oškodovankin nahrbtnik. Zato ni podana zatrjevana kršitev iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
ZDR člen 54, 54. ZJU člen 68, 68/1, 68/1-3, 69, 69/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija
V primeru javnih uslužbencev se po določbi 3. odstavka 69. člena ZJU pogodba o zaposlitvi za določen čas za opravljanje strokovnih del, ki so organizirana kot projekt, sklene za čas trajanja projekta. Ker tožena stranka s tožnikom - javnim uslužbencem ni sklenila pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz tega razloga za celotno dobo trajanja projekta, ampak za krajši čas zaradi preverjanja njegove ustreznosti za opravljanje dela, je pogodba o zaposlitvi za določen čas nezakonita.
Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom, nastopi zakonsko določena posledica iz 54. člena ZDR, to je, da se pogodba o zaposlitvi šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas že na podlagi samega zakona. V takem primeru se med delavcem in delodajalcem ne sklene nova pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, zaradi česar je tožbeni zahtevek za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas neutemeljen.
Utemeljenost zahtevka za plačilo pogodbene kazni se presoja po določbah kolektivne pogodbe, veljavne v času prenehanja delovnega razmerja, in ne kolektivne pogodbe, veljavne v času vložitve tožbe.