predlog za imenovanje posebnega revizorja zaradi preveritve posameznih poslov - vzrok za domnevo o nepoštenosti ali hujših kršitvah zakona ali statuta pri vodenju poslov - predlog delničarjev, dan sodišču
Sicer bi bilo mogoče soglašati s sodiščem prve stopnje, da zgolj dejstvo, da sta pogodbenika tam naštetih poslov nasprotni udeleženec in z njim povezana družba, samo zase še ne bi omogočalo zaključka, da je podan vzrok za domnevo iz 2. odst. 318. čl. ZGD-1. Če pa se to dejstvo upošteva v povezavi z okoliščino, da ni bila ugotovljena tržna vrednost stavbne pravice, ki je predmet navedenih pogodb, je možen zaključek, da je podan vzrok za prej omenjeno domnevo.
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 435, 435/2, 436, 436/1, 436/2. ZIZ člen 61, 61/2. ZPSPP člen 28.
plačilni nalog – ugovor – zahteva za obrazloženost ugovora – vročitev ugovora tožniku – pravica do izjave v postopku – najemna pogodba po ZPSPP – zamuda s plačilom najemnine – razlog za odstop od pogodbe – opomin najemodajalca
435. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je bil spremenjen (ZPP-A, Ur.l. RS, št. 96/02) tako, da je na novo določil, da mora biti ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog obrazložen, pri čemer mora ta stranka v njem navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlagati dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neutemeljen (2. odst.).
odškodnina za nesrečo pri delu - nepremoženjska škoda - sodni izvedenec
Pomen izvedenskega mnenja je v strokovnosti odgovorov na zastavljena vprašanja in tudi večji objektivnosti odgovorov o pravno pomembnih dejstvih. Na podlagi strokovnih ugotovitev o poškodbah v sporu za plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu izvedenec s pomočjo stroke in izkušenj sklepa o posledicah (zmanjšanju življenjskih aktivnosti, trajanju in intenziteti telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu). Postavitev izvedenca medicinske stroke je zato nujno, potrebna, saj gre za vprašanje iz medicinske stroke, saj brez sodelovanja sodnega izvedenca ni mogoče presoditi, ali je vse s tožbo uveljavljane posledice v celoti pripisati navedenemu škodnemu dogodku oz. ali je imel tožnik res takšne težave, kot jih navaja.
Najstrožja obličnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža pa pomeni, da mora biti sestavljena s sodelovanjem notarja in ima na ta način značaj javne listine. Pri sestavi tovrstne listine mora notar stranke opozoriti na pomen oziroma tveganja v zvezi s sklenitvijo takšnega pravnega posla v smislu 42. člena ZN. S predpisano najstrožjo obličnostjo je zato zagotovljeno varovanje zaupanja v stanje v sodnem registru in s tem publicitetnega načela. Navedeni razlogi pa jasno izkazujejo, da je predpisana obličnost utemeljena v varstvu javnega interesa. To pa pomeni, da je predpisana obličnost tudi pogoj za samo veljavnost pogodbe.
prodajna pogodba - dokumentarni akreditiv -materialno procesno vodstvo - prekluzija - trditveno in dokazno breme - razporeditev dokaznega bremena
Tožena stranka kot naročitelj odprtja dokumentarnega akreditiva je tista, ki sklene dogovor z banko, pri kateri akreditiv odpira. Tožena stranka, ki je zatrjevala plačilo preko dokumentarnega akreditiva, bi morala to dejstvo tudi dokazati.
Toženčeva vožnja je bila protipredpisna, kršil je določbe čl. 38 in 120 v zvezi s čl. 121 ZTVCP, in je bila vzrok za nastanek prometne nezgode, zato je materialno pravno pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je toženčeva krivda za nastanek prometne nezgode 70 % kot je zatrjevala in uveljavljala v tožbi tožnica.
ZPP člen 394, 395, 395/2, 398, 394, 395, 395/2, 398.
dopustnost predloga za obnovo postopka - procesna skrbnost
Stranka, ki predlaga obnovo postopka, mora že v predlogu izkazati obstoj obnovitvenega razloga. Ko gre za obnovo zaradi novih dejstev in novih dokazov pa mora predlog vsebovati tudi navedbe iz katerih izhaja, da stranka novih navedb in dokazov ni mogla predlagati preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, ker brez svoje krivde ni vedela zanje.
ZPIZ/92 člen 40, 40/3, 121, 123, 123/1, 123/2, 124, 129, 187, 193. ZPIZ-1 člen 391, 391/1, 391/2, 276, 276/1. ZOR člen 154, 155, 172, 172/1. OZ člen 1060.
odškodninska odgovornost - pravica do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - invalid II. kategorije invalidnosti - pravica do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev s skrajšanim delovnim časom
Ker je tožnik po prenehanju delovnega razmerja uveljavil pravico iz zavarovanja za primer brezposelnosti, hkrati ni mogel uveljaviti še pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev s skrajšanim delovnim časom, saj gre za pravici, ki se med seboj izključujeta. Le-te mu tudi ni mogoče priznati po prenehanju izplačevanja nadomestila za čas brezposelnosti, ker je po tem uveljavil pravico do predčasne pokojnine.
Ker tožnik ni pričel delati dela s skrajšanim delovnim časom, mu pravice do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom ni mogoče priznati.
Tožnik ni upravičen do odškodnine v višini nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev s skrajšanim delovnim časom in nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, ker ni podano protipravno ravnanje tožene stranke.
glavna obravnava - vodenje glavne obravnave - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - nepravilna sestava sodišča - načelo neposrednosti
Pooblastilo strokovnemu sodelavcu, da pod vodstvom sodnika vodi glavno obravnavo v smislu 2. odst. 54. člena Zakona o sodiščih, ne pomeni, da bi glavna obravnava lahko potekala brez navzočnosti sodnika, saj je načelo neposrednosti, ki ga zagotavlja institut glavne obravnave, lahko udejanjeno le pred sodnikom, ki izvaja sodno oblast v skladu z zakonom.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0055544
ZTLR člen 20, 20. ZPPSL člen 112, 112/2, 120, 121, 121/1, 112, 112/2, 120, 121, 121/1. ZZK člen 22, 22. SPZ člen 267, 267/2, 267, 267/2. ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3, 94, 94/3, 94/3-3.
stečajni postopek - zemljiškoknjižno dovolilo - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - overitev zemljiškoknjižnega dovolila pred začetkom stečajnega postopka
Po uveljavitvi SPZ se lahko predlaga vknjižba lastninske pravice z razpolagalnim pravnim poslom, ki ni zemljiškoknjižno dovolilo v obliki, kot ga določa SPZ, če so izpolnjeni pogoji, ki so veljali pred uveljavitvijo SPZ. Pogoj za vpis v zemljiško knjigo v takem primeru je v skladu z 22. členom ZZK overjen podpis stranke, ki razpolaga s svojo nepremičnino, na zavezovalni pogodbi. Če stečajni upravitelj v primeru iz 120. člena ZPPSL kot izpolnitev svoje obveznosti iz kupoprodajne pogodbe izstavi zemljiškoknjižno dovolilo, velja določilo 2. alineje 3. točke 3. odstavka 94. člena ZZK-1, ki omogoča vknjižbo pravic na nepremičnini v zemljiško knjigo. Ni pa navedena določba ZZK-1 podlaga za to, da bi se stečajnemu upravitelju naložila izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v drugih primerih, ki ne sodijo v okvir 120. člena ZPPSL.
Tožeča stranka je trdila, da sta pravdni stranki pri sklenitvi omenjene določbe načrtovali dolgoročno sodelovanje, v teku katerega bi tožeča stranka strošek vlaganj pokrila s prihodkom. Te trditve je po oceni pritožbenega sodišča potrebno opredeliti kot nagib. To pomeni, da je pri razlagi sporne določbe 1. odst. 10. člena Pogodbe potrebno izhajati iz predstav strank o bodočih okoliščinah, ki sta jih stranki pri sklenitvi dogovora o brezplačnem prirastu investicij toženi stranki šteli kot pomembne. Glede na neodplačno naravo 1. odst. 10. člena Pogodbe pa ima v danem primeru nagib, v kolikor je obstajal, in z določbo, da investicije pripadejo toženi stranki "ne glede na razlog" prenehanja Pogodbe, pomen kavze.
Ker 48. člen SPZ tako dopušča svobodo pri dogovarjanju o učinkih prirasta, se lahko stranki dogovorita tudi o tem, da izboljšave na zgradbi postanejo lastnina lastnika nepremičnine brezplačno.
odgovornost zaradi terorističnih dejanj - odgovornost zaradi javnih manifestacij in demonstracij
Streljanje v lokalu (četudi bi šlo za streljanje v okviru mafijskega obračuna) ne predstavlja terorističnega dejanja, zato za škodo, ki je posledica takšnega streljanja, ne odgovarja država v smislu določbe 180. člena ZOR.
Omenjena določba je namenjena varstvu oškodovancev, ki so pretrpeli škodo v zvezi z dejanji, ki so bila uperjena zoper državo, njen sistem (teroristična dejanja, demonstracije), ali v njeno podporo (manifestacije).
nepremoženjska škoda - poseg v osebnostne pravice - poseg v grob – skrunitev groba - grob
Toženka je ob prekopavanju sosednjega groba, ki ga imajo v najemu tožniki in v katerem je pokopan pokojni mož prve tožnice ter oče drugega in tretje tožnice, odstranila marmornato nagrobno ploščo ter na grob začasno odložila večjo količino (več m3) zemlje, in sicer ne da bi pred tem tožnike kot najemnike groba o tem obvestila oziroma za svojo namero pridobila njihovo soglasje.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je prišlo do posega v osebnostne pravice tožnikov, in sicer v njihovo duševno celovitost, katere del je pietetno čustvo svojcev umrlega (ki se izraža tudi kot spoštovanje do neokrnjenega groba bližnjih svojcev) saj se s pravico do slednje poleg posameznikove svobodne volje varuje tudi njegovo čustvovanje in človeške predstave, kar se lahko prizadene ravno s povzročanjem jeze, žalosti, zbujanjem občutkov nemoči, ipd.
ZOR člen 10, 20, 132, 549, 550, 10, 20, 132, 549, 550.
pogodba o leasingu - razveza pogodbe
Zahtevek za vrnitev vozila vsebuje tudi odpoved leasinga, saj je takšna odpoved, kljub temu da ni izrecna, dovolj nedvomno izražena.
Glede na svobodno urejanje obligacijskih razmerij mora sodišče tudi spore iz leasing pogodb primarno presojati z vidika pogodbenih določil, vendar ne v nasprotju z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi in moralo.
ZPIZ/92 člen 254. ZPIZ-1 člen 109, 109/1, 177, 250, 250/1, 250/2, 393, 393/1, 393/3.
vdovska pokojnina – družinska pokojnina – smrt zavarovanca – pridobitev pravic oseb, ki nimajo lastnosti zavarovanca po ZPIZ-1
Za pridobitev pravice do družinske in vdovske pokojnine po ZPIZ-1 ni pomembno, da je pokojni umrl kot pripadnik tujih vojaških enot, temveč je bistveno, da je na njegovi strani ob smrti izpolnjen pogoj zavarovalne oziroma pokojninske dobe po 1. odstavku 109. člena ZPIZ-1.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 153, 153/2.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – ravnanje oškodovanca
Za škodo, ki jo je tožnik kot voznik tovornega vozila tožene stranke utrpel v prometni nesreči, tožena stranka ne odgovarja, saj je do nesreče prišlo zaradi neprimerne vožnje glede na dolžino in težo vozila ter prikolice oziroma ker tožnik ni zaviral z ustrezno prestavo.
Sporazum, skladno s katerim je tožnik kot član uprave, ki mu je bila izrečena nezaupnica, upravičen do odpravnine, ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, tako da ni ničen. Ker tožena stranka sporazuma tudi ni izpodbijala zaradi napak volje ob sklenitvi, sporazum velja in ga je dolžna spoštovati ter tožniku izplačati dogovorjeno odpravnino.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je storil očitane kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ker je 27-krat namenoma izrabil prosto karto in omogočil prehod vozilom z drugo registrsko številko, kot je bila navedena na prosti karti. S tem je ravnal v nasprotju s pravili in navodili nadrejenih, upoštevaje število kršitev in dejstvo, da je na delovnem mestu pobiralec cestnine upravljal s sredstvi tožene stranke, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, saj so podane okoliščine, zaradi katerih z delovnim razmerjem ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
sprememba delodajalca - pogodba o zaposlitvi - ničnost
Delodajalec posameznik zaradi prevzema po 73. členu ZDR delavcu ne sme ponuditi v podpis nove pogodbe o zaposlitvi. Prevzem delavcev in prenos pravic in obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem prenosnikom, predstavlja dolžnost delodajalca prevzemnika, ki jo je zakonodajalec predpisal z zakonom in ne more biti odvisna od volje strank. Če delavec tako pogodbo o zaposlitvi kljub temu podpiše, je pogodba o zaposlitvi nična.