CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031715
OZ člen 619, 766, 837, 838. ZPP člen 8, 323, 323/9, 324, 324/4, 458, 458/1. ZUTD člen 163, 163/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - posredniška pogodba - iskanje kadrov - izbira kandidata za delovno mesto - odgovornost za izbiro - pogodba o zaposlitvi - pravica do plačila - primernost kandidata - obrazložitev sodbe - instrukcijski rok - dokazna ocena sodišča prve stopnje - nedopustni pritožbeni razlogi
Iz drugega odstavka 2.1 točke Pogodbe izhaja, da je bila tožena stranka dolžna v roku sedmih dni od prejema pisne predstavitve kandidatov tožeči stranki pisno potrditi (ne)ustreznost posameznih kandidatov in podati termin razgovora z njimi. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka s kandidatom, ki ji ga je posredovala tožeča stranka, opravila razgovor in nato sklenila Pogodbo o zaposlitvi. Ona je torej tista, ki je izbrala s kom bo sklenila pogodbo o zaposlitvi, obveznost tožeče stranke po Pogodbi pa je bilo le posredovanje kandidatov, pri čemer iz Pogodbe izhaja, da tožena stranka dodatnega testiranja kandidatov od tožeče stranke ni zahtevala. Iz vsebine Pogodbe torej izhaja, da je bila izbira s kom bo sklenjena Pogodba o zaposlitvi na toženi stranki. Prav tako tožena stranka ni podala konkretnih trdila o tem, zakaj naj bi tožeča stranka vedela oziroma morala vedeti, da je bil sporni kandidat (vedenjsko oziroma osebnostno) neprimeren, saj ga slednja ni podrobneje testirala. Zato pritožbene navedbe, da bi morala tožeča stranka odgovarjati za izbiro niso utemeljene.
Drži pritožbena navedba, da mora biti sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP pisno izdelana v 15 dneh od plačila sodne takse za napoved pritožbe in da sodišče prve stopnje v tem roku ni izdelalo pisne sodbe. Vendar gre za instrukcijski rok, prekoračitev le-tega s strani sodišča pa ne pripelje do nobenih procesnih posledic in ni bistvena kršitev določb postopka, ne absolutna, ne relativna, saj v ničemer ne more vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
Dokazno oceno sodišča prve stopnje je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v postopku o sporu majhne vrednosti.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-2, 37/1-3, 40, 40/1, 40/1-3.
nagrada in stroški izvedenca - odmera nagrade - študij spisa - pisni izvid in mnenje - zahtevnost izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - materialni stroški izvedenca
Sodišče prve stopnje ima prav, da predmetni spis ne obsega več kot 200 strani, zato izvedencu ni mogoče priznati nagrade za obseg spisa od 200 do 500 strani (3. točka prvega odstavka 37. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih). Toda obseg spisa sam po sebi ne priča o zahtevnosti izvedenskega dela, ki ga mora opraviti izvedenec. Pritožbeno sodišče se ne strinja s prvostopenjskim, da izvedenec ni pojasnil, zakaj ocenjuje, da je bilo izvedensko delo v tej zadevi zelo zahtevno.
Sklepno višje sodišče izvedenca opozarja na primeren ton v komunikaciji s sodiščem. Izvedenec ima pravico, da se z odločitvijo sodišča (o odmeri nagrade in stroškov) ne strinja ter lahko v podkrepitev svoje zahteve za plačilo nagrade in povrnitev stroškov navede vse argumente, pri čemer je lahko do dela in odločitve sodišča tudi kritičen. Vendarle pa je izvedenec pomočnik sodišča in temu primerna mora biti tudi njegova komunikacija s sodiščem. Grožnja v smislu "da bo v nadalje sodeloval le s sodišči, ki bodo znala pravilno oceniti moje strokovno delo" sega izven okvira primerne komunikacije.
ZFPPIPP člen 322, 322/2, 323, 323/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - sklep o soglasju za oddajo v najem - poslovna celota - zaščitena kmetija - nerazumljivost sklepa - izvršljivost sklepa - trajanje najemne pogodbe - višina najemnine
Sodišče ob podaji soglasja k najemni pogodbi le-te seveda ne povzema v izrek, temveč o predlogu upravitelja odloči tako, da da soglasje (ali ga odkloni), kar je skladno z drugim odstavkom 322. člena ZFPPIPP. Ker je torej vloga sodišča glede najemne pogodbe zožena na dajanje soglasja, pritožnik z razlogi, ki jih navaja v zvezi z izvršljivostjo sodne odločbe za potrebe izvršbe, ne more uspeti. Sodni sklep nima dajatvenega dela.
Ker pa je za obstoj insinuacije ključni kriterij javno mnenje oz. pomen take izjave v času in prostoru, v katerem je taka izjava podana, ne pa subjektivno zaznavanje zasebnega tožilca, ki naj bi se po trditvah pritožbe v takih navedbah v odgovoru na tožbo prepoznal kot tisti, ki naj bi glede na navedbe obdolženca v odgovoru na tožbo ponaredil podpis na zapisniku, pa se je strinjati s prvim sodiščem, da zapisa v navedbah odgovora na tožbo z dne 3. 3. 2017 ni mogoče označiti kot namigovanje, da je prav zasebni tožilec tisti, ki je ponaredil podpis zapisnika. Kaznivo dejanje obrekovanja je namreč mogoče izvršiti le z afirmativnimi, brezpogojnimi trditvami, ne pa le z izražanjem domnev, možnosti in sumov, torej ne s posplošenimi, nerazumljivimi oziroma pomensko odprtimi trditvami. Zato so tako, kot je pravilno zaključilo že prvo sodišče, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča navedbe obdolženca v odgovoru na tožbo preveč ohlapne in pomensko odprte in ne omogočajo sklepanja na obstoj trditve, ki se obdolžencu očita z zasebno tožbo, to je, da je zasebni tožilec ponaredil podpis na zapisniku 11. 11. 2015, ne glede na pritožbeno izpostavljeno okoliščino, da sta bila ob predaji prikolice in sestavi zapisnika tega dne prisotna le obdolženec in zasebni tožilec (poleg žene zasebnega tožilca), ki sta tudi sicer pravdni stranki.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00031719
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-3.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - časovna veljavnost kazenskega zakona - zakon, milejši za storilca - kršitev kazenskega zakona - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - zastaranje kazenskega pregona - zakonski znaki kaznivega dejanja - razlogi sodbe niso nejasni in med seboj v nasprotju - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Tako si sodišče prve stopnje prihaja samo s seboj v nasprotje, ko v razlogih napadene sodbe po eni strani navaja, da je bila še dne 31. 3. 2013 podana objektivna zmožnost družbe za izpolnjevanje delovnopravnih obveznosti (plačilo prispevkov), po drugi strani pa obrazlaga, da na ta datum te možnosti več ni bilo.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravila ODZ - priposestvovanje po ODZ - zakonitost posesti - pravična posest - poštena posest - dobra vera kupca - raziskovalna dolžnost - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke
Paragraf 1460 ODZ je za priposestvovanje res zahteval tudi pravično, torej zakonito posest, ki je imela podlago v ustreznem pravnem naslovu. Vendar pa priposestvovalcu pravnega naslova v primeru najdaljše priposestvovalne dobe 30 ali 40 let ni bilo treba navesti, najdaljša priposestvovalna doba pa je bila s pravnim mnenjem Zveznega vrhovnega sodišča skrajšana na 20 let.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00031247
ZPP člen 111, 111/4, 365, 365-3. ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZST-1 člen 34a, 34a/1.
stečajni postopek nad pravno osebo - vročitev naloga za plačilo sodne takse - vročitev s fikcijo - rok za ugovor zoper plačilni nalog - procesni rok - štetje roka - iztek roka na soboto - iztek roka na dela prost dan - pravočasnost ugovora
Vročitev plačilnega naloga je bila upniku opravljena s fikcijo vročitve v petek, 7. 6. 2019, ugovorni rok je začel teči v soboto, 8. 6. 2019, in se je zaradi pravila iz četrtega odstavka 111. člena ZPP iztekel v ponedeljek, 17. 6. 2019, in ne v soboto, 15. 6. 2019, kot zmotno meni sodišče prve stopnje.
ZFPPIPP člen 104, 104/6. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 5, 5/1.
stečajni postopek - nadomestilo upravitelja - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila - sklep o odmeri - konstitutiven sklep
Sodišče prve stopnje bi moralo pri odmeri nagrade upraviteljice za otvoritveno poročilo (kot dodatno nagrado) upoštevati Pravilnik 2015, torej tisti predpis, ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa, ne glede na 11. člena tega Pravilnika.
Pravilnik, ki velja v času odločanja sodišča prve stopnje je treba uporabiti zato, ker je upraviteljica šele z izdajo izpodbijanega sklepa pridobila pravno upravičenje do določenega plačila nagrade za konkretno opravljeno delo. Sklep o odmeri nagrade je namreč sklep konstitutivne narave. To pomeni, da upravitelj do trenutka njegove izdaje iz tega naslova še ne pridobi nobene pravice. Pravni učinki nastopijo v sferi pravnega položaja upraviteljice takrat, ko sodišče s sklepom odloči o predlogu upraviteljice za odmero nagrade. Za stanje, ki nastane kasneje, je treba uporabiti novo pravilo ali nov (noveliran) predpis, v konkretnem primeru Pravilnik 2015.
Trditveno in dokazno breme glede sprejema Ponudbe oziroma sklenitve dogovora, da vse stroške povezane z zamenjavo okvarjenih svetil nosi tožena stranka, je bilo skladno z določilom 212. člena ZPP na tožeči stranki. Tožeča stranka je med drugim za dokaz obstoja dogovora jasno in nedvoumno predlagala zaslišanje A. A., ki naj bi kot predstavnik tožeče stranke sklenil ustni dogovor s toženo stranko. Ker je tožeča stranka zaslišanje A. A. predlagala v zvezi s pravno odločilnim dejstvom obstoja ustnega dogovora, je tako neizvedba tega dokaza vodila v bistveno kršitev pravil pravdnega postopka.
izbrisna tožba - ničnost vknjižbe lastninske pravice - ničnost pravnih poslov - ničnost kot predhodno vprašanje
Sodišče prve stopnje je v okviru predhodnega vprašanja pravilno ugotovilo ničnost pravnih poslov, na podlagi katerih je toženka v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica. Sodna praksa je zavzela stališče, da iz določb 243. in 244. člena ZZK-1 izhaja, da je ustrezno sredstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe, izbrisna tožba.
Posledica opustitve vpogleda v dokazni material je očitno pavšalna in nekonkretizirana dokazna ocena, češ da je sodišče ″prepričano, da gre za pornografsko oz. drugačno seksualno vsebino″. Sodišče prve stopnje bi v tej zvezi moralo podati jasne in prepričljive argumente zakaj je sprejelo takšno dokazno oceno, toliko bolj, ker navedeni pojmi, ki predstavljajo znake očitanega kaznivega dejanja, v kazenskem zakonu niso opredeljeni.
Sodišče prve stopnje bi moralo povsem določno opredeliti, zakaj naj bi v konkretno obravnavanem primeru prošnja obdolženca pomenila že izvršitveno obliko nagovarjanja.
Pri utemeljevanju izvršitvene oblike razširjanja pornografske vsebine pa je prvo sodišče očitno spregledalo, da je subjekt varstva pri kaznivem dejanju po drugem in tretjem odstavku 176. člena KZ-1 mladoletna oseba, ki je bodisi fotografirana oziroma posneta na video nosilec in ne mladoletna oseba, ki ji je takšna vsebina (pornografske ali drugačne seksualne narave) namenjena.
Sodna poravnava je v materialnopravnem smislu pogodba (1050. člen OZ), torej za njeno razlago veljajo pravila o razlagi pogodb. V skladu z 82. členom OZ se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo, pri razlagi spornih določil pa je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava.
nepremoženjska škoda - delo v splošno korist - pogodbena odškodninska odgovornost - obstoj protipravnosti - navodila za delo - varstvo pri delu
Sodišče prve stopnje je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za škodo, nastalo v škodnem dogodku 21. 10. 2015, ko se je pri opravljanju dela v splošno korist pri toženki pri ostrenju noža porezal po kazalcu leve roke, zavrnilo, ker je na podlagi prepričljivo ugotovljenih pravno relevantnih dejstev zaključilo, da tožniku ni uspelo dokazati protipravnosti ravnanja toženke.
soglasje za posle upravljanja stečajne mase - najemna pogodba - oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem za določen čas - jasnost in določnost izreka
Sodišče ob podaji soglasja k najemni pogodbi le-te seveda ne povzema v izrek, temveč o predlogu upravitelja odloči tako, da da soglasje (ali ga odkloni), kar je skladno z drugim odstavkom 322. člena ZFPPIPP. Ker je torej vloga sodišča glede najemne pogodbe zožena na dajanje soglasja, pritožnik z razlogi, ki jih navaja v zvezi z izvršljivostjo sodne odločbe za potrebe izvršbe, ne more uspeti. Sodni sklep nima dajatvenega dela.
pogodba o delu (podjemna pogodba) - odstop od pogodbe - začasna odredba - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - nesklepčnost trditev
Pogodba med strankama je bila po krivdi tožene stranke razveljavljena (razdrta). Zato ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da račun še ni zapadel zato, ker pogoj črpanja kredita tožene stranke pri banki po 6. členu Pogodbe, ni izpolnjen. Dejstvo je, da tožena stranka ne more nikoli več izpolniti pogodbenih obveznosti, torej niti ne v skladu s 6. členom Pogodbe, ker je Pogodba nehala veljati. Zato (odložni) pogoj nikoli ne bo nastopil in Pogodba med strankama nima več nobenih učinkov (argumentum a contrario, drugi odstavek 59. člena OZ). Sodišče druge stopnje torej zaključuje, da je verjetnost terjatve tožeče stranke po navedenem računu, ki ga je tožena stranka priznala in se ga je zavezala plačati, verjetno utemeljena.
Iz povzetih dopolnjenih trditev iz odgovora na odgovor na predlagano začasno odredbo izhaja, da tožeča stranka ni zatrjevala dejstev na podlagi katerih bi lahko sodišče druge stopnje ugotovilo, da je izkazana nevarnost po drugem odstavku 270. člena ZIZ, to je, da dolžnik (aktivno) odtujuje, skriva ali kako drugače razpolaga s premoženjem in da bi lahko bila uveljavitev terjatve zato onemogočena ali precej otežena. Tudi bilančno stanje ne daje podlage za sklepanje, da bi bila otežena uveljavitev terjatve tožeče stranke v višini 34.160,00 EUR, niti ne morebitna možnost začetka stečajnega postopka.
ZIZ člen 62, 62/2, 62/5. ZPP člen 343, 343/4. ZDOdv člen 27, 27/4.
delna ustavitev izvršbe - pravni interes za pritožbo - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obstoj procesne predpostavke - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora
Ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine že izdan, se ob odločanju o dolžnikovem ugovoru presoja le še dopustnost (to je pravočasnost, popolnost in dovoljenost) in obrazloženost dolžnikovega ugovora, ne pa tudi utemeljenost uveljavljenih ugovornih razlogov oziroma dopustnost in utemeljenost upnikovega zahtevka v predlogu za izvršbo. V tej fazi postopka lahko izvršilno sodišče v primeru, da dolžnik sklepu o izvršbi ugovarja v celoti, sprejme le odločitve, ki so navedene v drugem in petem odstavku 62. člena ZIZ in sicer: 1. razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, 2. zavrnitev neobrazloženega ugovora ali 3. zavrženje ugovora.
Določbe četrtega odstavka 27. člena ZDOdv, po kateri se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže, če ni predloženo potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, kot to določa prvi odstavek tega člena, zato v tej fazi postopka še ni mogoče uporabiti, temveč bo to predmet presoje v nadaljnjem pravdnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00031502
ZFPPIPP člen 322, 322/2, 323, 323/2.
upravljanje stečajne mase - oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem - najemna pogodba - soglasje sodišča za oddajo v najem
Sodišče ob podaji soglasja k najemni pogodbi le-te seveda ne povzema v izrek, temveč o predlogu upravitelja odloči tako, da da soglasje (ali ga odkloni), kar je skladno z drugim odstavkom 322. člena ZFPPIPP. Ker je torej vloga sodišča glede najemne pogodbe zožena na dajanje soglasja, pritožnik z razlogi, ki jih navaja v zvezi z izvršljivostjo sodne odločbe za potrebe izvršbe, ne more uspeti. Sodni sklep nima dajatvenega dela.