Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 3/1-b, 10, 10/1, 10/4. ZPP člen 365, 365-2.
potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - pogoji za izdajo potrdila - vročanje tožbe v odgovor - vročanje v tujino - napačno poimenovanje vloge - zahteva za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo - nepravilna vročitev tožbe
Zgolj napačno poimenovanje pravnega sredstva, ki je po svoji vsebini povsem jasno in nedvoumno, pa četudi je vloženo po kvalificiranem pooblaščencu, ne more imeti takih negativnih posledic za stranko, kot jih želi s pritožbo doseči tožeča stranka, to je, da bi sodišče le zaradi napačnega poimenovanja pravno sredstvo zavrglo kot nedovoljeno.
Z nepravilno vročitvijo tožbe toženi stranki, ki pomeni procesne kršitve, niso bili izpolnjeni minimalni standardi za postopek o nespornih zahtevkih v smislu točke b) prvega odstavka člena 3 Uredbe št. 805/2004, zato tudi niso bili izpolnjeni pogoji za potrditev evropskega naloga za izvršbo.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - obseg škode - nesreča pri delu - poškodbe skočnega sklepa in stopala
Skupna odškodnina za nematerialno škodo v znesku 22.500 EUR ustrezno odraža celoten obseg s strani tožnice utrpljene nepremoženjske škode oziroma predstavlja pravično denarno odškodnino, odmerjeno skladno s 179. členom OZ. Primerjalo gledano je sodišče odmerilo odškodnino, ki je primerna in sorazmerna ostalim primerom iz sodne prakse, pri čemer je dosojena celotna odškodnina, upoštevaje tudi obseg odškodnine, ki jo je sodišče prve stopnje prisodilo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, glede na sorodne primere v zgornji meji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00031602
ZVZD člen 5, 9. ZVZD-1 člen 12. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 4, 4/1, 8, 8/4. ZPIZ-1 člen 272, 274. ZPIZ-2 člen 191, 191/1, 193, 193/1. ZPP člen 8, 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 324, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 360, 360/1. ZPP-E člen 125, 125/1, 125/3. OZ člen 171, 171/1.
odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - nezgoda pri delu - odgovornost delodajalca - dvižna košara - padec z višine - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - ukrep za varstvo in zdravje pri delu - vzdrževanje sredstev za delo - neustrezna delovna oprema - pravica do povrnitve škode - ugotavljanje višine odškodnine - trditveno in dokazno breme - dolžnost usposabljanja delavca za varno delo - sprememba tožbe - sprememba stvarne pristojnosti sodišča
Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema vzdrževana v skladu z navodili proizvajalca delovne opreme tako, da ves čas uporabe ustreza določbam Pravilnika (kot ji to nalaga četrti odstavek 8. člena Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme). Ker tožena stranka ni trdila in dokazala, da so izvedeni periodični pregledi (ki so se po njenih trditvah opravljali na dve leti) skladni z navodili proizvajalca delovne opreme in da ji navodila ne nalagajo servisiranja in vzdrževanja oziroma pregledovanja delovne opreme v krajših rokih oziroma, da tovrstnih navodil proizvajalca sploh ni bilo, pa pritožbeno sodišče tudi ne more pritrditi njeni navedbi, da je izpolnila vse, kar je bila v skladu s predpisi dolžna storiti.
V obravnavanem primeru pa bi izvršitev začasne odredbe s takojšnjo realizacijo tožbenega zahtevka z izročitvijo vlečnega vozila v posest tožeči stranki posegla v premoženjski interes tožene stranke in ni mogoče prejudicirati, da s tem ne bi imela nobenih stroškov. Ostala bi brez vlečnega vozila in glede na njeno oznako v firmi, da se ukvarja s špedicijo in transportom, tega ekonomsko uporablja in ga bo vsaj do poteka registracije vozila. Kar zadeva sam pogoj reverzibilnosti, tožeča stranka pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da bi vozilo ekonomsko uporabljala (razpolagala bodisi z odsvojitvijo bodisi z oddajo v najem in priznava, da bi to onemogočilo vrnitev v prejšnje stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031235
ZPP člen 76, 76/3, 108, 108/4. SZ-1 člen 50, 76, 79. ZVEtL-1 člen 4, 4/1. SPZ člen 118.
skupnost etažnih lastnikov - sposobnost biti stranka - podelitev sposobnosti biti stranka - priznanje lastnosti stranke - pravna sposobnost - pravna sposobnost skupnosti etažnih lastnikov - pooblastila upravnika - upravnik kot zakoniti zastopnik - ugotovitev lastninske pravice - skupni deli stavbe - zavrženje tožbe - zavrženje tožbe kot nepopolne
Ker v obravnavanem primeru ne gre za spor v zvezi z upravljanjem večstanovanjske stavbe (tako tudi VS RS II Ips 80/2014), ni pogojev za podelitev sposobnosti biti stranka toženki.
denarna kazen - način izvršitve denarne kazni - sprememba denarne kazni v kazen zapora - odlog plačila - obročno plačilo denarne kazni - rok za plačilo denarne kazni - rok za vložitev predloga
Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in temelji na določbi prvega odstavka 87. člena KZ-1, ki določa način izvršitve denarne kazni v primeru njene neizterljivosti. Obsojenec pravilnosti izpodbijane sodbe v pritožbi ne nasprotuje, temveč prosi za odlog plačila denarne kazni, da bi se izognil zaporu, saj ima garantirano službo v Sloveniji. S takšnimi navedbami obsojenec ne more uspeti, saj KZ-1 v opravičenih primerih omogoča le obročno plačilo denarne kazni izrečene v kazenskem postopku in ne tudi odloga plačila denarne kazni, kot to predlaga obsojenec. Upoštevaje določbo petega odstavka 49. člena KZ-1 pa obsojenec ne bi mogel uspeti, četudi bi se zavzemal za obročno plačilo denarne kazni, saj bi tak predlog moral podati do poteka roka za plačilo denarne kazni, ki je določen s sodbo, pri čemer se je rok iztekel dne 24. 2. 2015. Obsojenec se tako zaporu lahko izogne le na način, da denarno kazen v znesku 800,00 EUR plača, saj se v takem primeru po določbi drugega odstavka 87. člena KZ-1 izvrševanje kazni zapora ustavi, v nasprotnem primeru bo kazen izvršena z zaporom.
prekluzija - delno plačilo - zavlačevanje postopka
Dejstvo (delnega) plačila terjatve je namreč razmeroma lahko preverljivo dejstvo, zato njegova navedba v kasnejši vlogi postopka praviloma ne podaljšuje; če se izkaže za resnično, pa njegovo zanikanje s strani nasprotne stranke lahko kaže celo na zlorabo pravice. Tako je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je toženkine navedbe o (delni) izpolnitvi terjatve upoštevalo.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - dopustne pritožbene novote
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da gre za listine, ki ji v času vložitve predloga za zavarovanje z začasno odredbo, ki je bil sodišču poslan 10. 9. 2019, še niso bile znane. Gre torej za dopustne pritožbene novote v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki bi, če bi bile sodišču prve stopnje v času odločanja znane, lahko privedle do drugačne odločitve. Predlog za izdajo začasne odredbe je bil namreč zavrnjen prav zato, ker tožnica ni izkazala trenutnih aktivnosti prvega toženca v smeri obremenitve ali odtujitve premoženja, te aktivnosti pa so z novo predloženimi listinami izkazane.
Škoda pri zdravljenju ne nastane le zaradi strokovne napake, ampak je lahko posledica zapleta pri sicer strokovno neoporečno in z največjo možno profesionalno skrbnostjo opravljenem zdravljenju.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo razloge, na podlagi katerih je ugotovilo, da je med pravdnima strankama obstajal dogovor, da toženka pridobi kredit z namenom, da se poplačajo tožnikovi dolgovi, deloma pa tudi dolgovi, ki jih je imela toženka.
skrbnik zapuščine - postavitev začasnega skrbnika - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - dolžnosti začasnega skrbnika - nepristranskost začasnega skrbnika - primernost osebe za skrbnika zapuščine
Sodišče postavi začasnega skrbnika zapuščine, če so dediči neznani ali je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno (prvi odstavek 131. člena ZD). Preden to stori, zasliši, če je to mogoče, tiste, ki so upravičeni dedovati, glede osebe skrbnika (drugi odstavek 192. člena ZD).
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ocenilo, da je obravnavani primer takšen, ko je treba postaviti skrbnika zapuščine, ni pa pravilno presodilo, katera oseba je primerna za začasnega skrbnika zapuščine.
Iz namena instituta skrbnika zapuščine izhaja, da naj to nalogo opravlja oseba, ki bo nepristransko zastopala vse dediče in njihove interese.
Samo stranka, ki je pri sklenitvi pogodbe ravnala s skrbnostjo, kot se zahteva v pravnem prometu, lahko po drugem odstavku 46. člena OZ zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote.
Ker tožnikova zmota ni bila opravičljiva, ne more zahtevati (delne) razveljavitve prodajne pogodbe.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil lahko oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba ramenskega obroča - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - skaženost - neme degenerativne spremembe - deljena odškodninska odgovornost - prispevek k nastanku škode - neskrbno ravnanje - zagotavljanje varnih delovnih pogojev - lestev
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da neme degenerativne spremembe, tj. take, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ni trpel neugodnih posledic, niso pravno relevantni (so)vzrok v škodnem dogodku nastale nepremoženjske škode.
Vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oziroma škode, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za delno razbremenitev odškodninske odgovornosti odgovorne osebe. Ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja.
ZFPPIPP v 20. in 21. členu ureja vrste terjatev in v 22. členu opredeli izločitveno pravico. V primeru, ko ureja zavarovane in navadne terjatve, je iz jezikovne razlage zakona mogoče razbrati, da gre pri zavarovani terjatvi za terjatev zavarovano z ločitveno pravico (torej eno terjatev). Ločitvena pravica pa je pravica upnika, da svojo terjatev poplača iz določenega premoženja dolžnika pred drugimi upniki. V 6. členu Pravilnika, kjer je urejeno nadomestilo upravitelja za preizkus terjatev, pa prav tako ni posebej navedeno, da se zavarovana terjatev šteje kot dve terjatvi.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 158, 158/1. ZFPPIPP člen 301, 301/4.
stroški stranskega intervenienta - pravica do povračila pravdnih stroškov - končni uspeh v postopku - izpolnitev zahtevka - sodna poravnava - umik tožbe - rešitev medsebojnih spornih razmerij - ugotovitev obstoja terjatve - stečajni postopek nad toženo stranko
Upravičenje stranskega intervenienta do povrnitve pravdnih stroškov od nasprotne stranke se vedno ravna po enakih pravilih kot to velja za glavno stranko, ki se ji je pridružil.
Take okoliščine so po presoji pritožbenega sodišča najbližje zakonskemu stanu prav po prvem odstavku 158. člena ZPP, v skladu s katerim pa tožeča stranka nasprotni stranki in stranskemu intervenientu ni dolžna povrniti pravdne stroške, če tožbo umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ne gre spregledati, da je tožeča stranka s sklenitvijo sodne poravnave (pa čeprav v drugem sodnem postopku) pravzaprav dosegla tisti končni cilj, ki ga je glede na dane okoliščine v zvezi s terjatvijo, ki jo je uveljavljala v tem sporu, sploh lahko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00031668
URS člen 35, 39, 39/1. OZ člen 178, 183. ZMed člen 26, 26/1, 26/4. ZPP člen 185, 185/7.
povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina pravni osebi - odškodnina zaradi posega v čast in dobro ime - objava člankov - novinarsko poročanje - javni interes - relativno javna oseba - kolizija ustavnih pravic - pravica do svobode izražanja - svoboda novinarskega izražanja - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - pravica do varstva časti in dobrega imena - objektivna žaljivost - razžalitev - povprečni bralec - sprememba tožbe - dovolitev spremembe tožbe - posebna pritožba - pravica do posebne pritožbe
Zaradi funkcije, ki jo tožeča stranka opravlja v slovenskem prostoru, je podan interes javnosti, da je seznanjena z njenim delovanjem in poslovanjem. V tem pogledu je tožeča stranka relativno javna oseba. Stopnja javne osebnosti je v odvisnosti s poljem pričakovane zasebnosti; javne osebe imajo manjše polje pričakovane zasebnosti, in sicer v obratnem sorazmerju: bolj ko so javne, bolj se ožijo njihove pravice s področja varovane zasebnosti in več so dolžne trpeti: izpostavljene so ostrejšemu nadzoru in kritiki, meja pri nedopustnih posegih v ugled takšnih (pravnih) oseb pa je zaradi tega postavljena nižje kot sicer.
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina in v skladu s prvim odstavkom 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa.
Sdolžnik z golim zanikanjem prejema plačilnega naloga ni izpodbil dokaznega pomena javne listine.
overjen prevod listin, sestavljenih v tujem jeziku
V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej pozvati predlagatelja, da predloži overjen prevod listin - plačilnih listov za mesece junij, julij in avgust 2019, saj je z vlogo z dne 30. 12. 2019 sodišču izročil listine, sestavljene v tujem jeziku.