• Najdi
  • <<
  • <
  • 25
  • od 28
  • >
  • >>
  • 481.
    VSL Sodba in sklep I Cp 1175/2019
    5.2.2020
    BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00031503
    OZ člen 190, 198. SPZ člen 66, 66/1, 67, 67/5. ZBPP člen 46, 46/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    neupravičena obogatitev - uporabnina - solastnina - uporaba solastne stvari - izključna uporaba enega od solastnikov - dogovor o uporabi solastne nepremičnine - posli, ki presegajo redno upravljanje - preprečevanje souporabe - dovoljenje za uporabo dela solastne stvari - soglasje solastnika - dokazna ocena - višina uporabnine - dokaz z izvedencem - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč - pobotanje pravdnih stroškov
    Zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene obogatitve. To velja tudi v primeru, če eden od solastnikov uporablja le del solastne nepremičnine. Ker stvar ni razdeljena, ni pomembno, koliko kvadratnih metrov meri gostinski lokal in koliko je to v primerjavi s površino vseh parcel oz. hiše kot celote. Bistvo je, da solastnik uporablja (le) del nerazdeljene nepremičnine, ne celotne, in da od souporabe ne izključuje druge solastnice.

    O višini in obsegu stroškov, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka. ZBPP nikjer ne določa, da je treba stroške prej medsebojno pobotati, tega pa ne določa niti ZPP.
  • 482.
    VSC Sklep III Cpg 16/2020
    5.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSC00032909
    ZGD-1 člen 501, 501/3, 502. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 22.
    ugovor jurisdikcije - tožba na izključitev družbenika - pristojnost sodišča RS
    Ker gre za izjemo od splošnega pravila o pristojnosti, se določbe člena 22 Uredbe št. 44/20011 ne smejo razlagati širše, kot zahteva njihov namen cilj pravil o izključni pristojnosti iz določb člena 22 Uredbe št. 44/2001 je te spore pridržati za sodišča, ki so z njimi dejansko in pravno povezana, kar pomeni dodelitev izključne pristojnosti sodiščem države članice v posebnih okoliščinah, ko so ta sodišča zaradi tesne povezanosti med temi spori in navedeno državo članico glede na predmet zadeve v boljšem položaju za odločanje v sporih, ki iz tega izhajajo. Sodišča države članice, v kateri ima družba sedež, naj bi bila namreč najprimernejša za odločanje o takih sporih, zlasti zato, ker so v tej državi opravljene formalnosti v zvezi z objavo družbe. Ne more biti dvoma, da je podana neprimerno bolj tesna povezava spora s sodiščem v Republiki Sloveniji in da je to v boljšem položaju za odločanje o sporu. Izključitev družbenika ima po 502. členu ZGD-1 za posledico prenehanje poslovnega deleža in vseh s tem deležem povezanih pravic in obveznosti, zakon pa drugim družbenikom nalaga določene obveznosti. Vse te spremembe bodo v primeru uspeha tožnikov terjale določene formalnosti v zvezi z objavo, zato je sodišče države po sedežu družbe najprimernejše za odločanje.
  • 483.
    VSL Sodba I Cp 2064/2019
    5.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00035019
    ZPP člen 108, 180, 451, 452, 458, 458/1.
    spor majhne vrednosti - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - odstop zadeve - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja - nedoločen zahtevek - določen oziroma določljiv tožbeni zahtevek
    Neopredeljen (nedoločen) zahtevek ne pomeni nesklepčnosti, temveč nepopolnost tožbe. V takem primeru se zahtevka ne zavrne, temveč – če tožba ni ustrezno dopolnjena – je tožbo treba zavreči, vendar v obravnavanem primeru ni šlo za nič takega (tožnica je postavila določljiv zahtevek, ko se je smiselno sklicevala na predlog za izvršbo, v katerem je opredeljen denarni zahtevek in ki vsebuje tudi predlog, da se navedeni denarni znesek dolžniku (toženki) naloži v plačilo).
  • 484.
    VSC Sodba in sklep Cp 374/2019
    5.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSC00036813
    ZD člen 224. ZFPPIPP-UPB8 člen 389, 389/1. SPZ člen 92.
    dediščinska tožba - ugotovitveni zahtevek - ugotovitev dedne pravice - pravni interes - neodpravljiva nesklepčnost
    Sodišče prve stopnje je pojasnilo (tč. 17 obrazložitve), da gre za (še vedno) dopustno oblikovan zahtevek, ki je ugotovitvene narave, saj se z dediščinsko tožbo uveljavlja tudi ugotovitev dedne pravice, a pravilno pojasnilo, da mora biti za ugotovitveno tožbo izkazan pravni interes, tega pa tožeča stranka ni izkazala. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, s čimer se pritožbeno sodišče strinja, da bi sicer načeloma dediču bilo priznati interes, da se ugotovi njegova dedna pravica, kar velja na načelni ravni tudi za konkretni primer, ko zoper tožnico teče postopek osebnega stečaja, kar je vezano na poplačilo upnikov, vendar bi se tudi na obstoj takšnega dejstva in ogrozitvene posledice, ki se jih s takšno ugotovitveno tožbo lahko na edini način odpravi, tožeča stranka morala trditveno določno sklicevati, da bi sodišče presojalo obstoj njenega pravnega interesa, pa takšnih trditev, kot je pravilno ugotovilo, ni postavila.
  • 485.
    VSL Sklep I Cp 182/2020
    5.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00035017
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 274.
    varščina namesto začasne odredbe - spor o obsegu skupnega premoženja - pravica do izjave - rok za odgovor na predlog

    Pritožnica utemeljeno opozarja, da ji sodišče prve stopnje ni omogočilo, da na tožnikov predlog odgovori še pred izdajo izpodbijanega sklepa. Tožnikov predlog ji je bil sicer vročen pred izdajo izpodbijanega sklepa, vendar brez določitve roka za odgovor. Stranka ne more uresničiti pravice do izjave, če ne ve, do kdaj lahko odgovori na predlog nasprotne stranke oziroma ne ve, koliko časa ima za pripravo svojih stališč in morebitno zbiranje dokumentacije.

  • 486.
    VSC Sodba Cp 491/2019
    5.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00040512
    ZPP člen 286, 286/1, 286/4.
    prekluzija - delno plačilo - zavlačevanje postopka
    Dejstvo (delnega) plačila terjatve je namreč razmeroma lahko preverljivo dejstvo, zato njegova navedba v kasnejši vlogi postopka praviloma ne podaljšuje; če se izkaže za resnično, pa njegovo zanikanje s strani nasprotne stranke lahko kaže celo na zlorabo pravice. Tako je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je toženkine navedbe o (delni) izpolnitvi terjatve upoštevalo.
  • 487.
    VSL Sklep Cst 33/2020
    5.2.2020
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00031044
    ZFPPIPP člen 121, 121/1, 363, 363/3, 364, 365, 365/1-3, 365/2, 366, 371, 371/10. ZPP člen 365, 365-1.
    stečajni postopek - razdelitev posebne razdelitvene mase - sklep o razdelitvi - pritožba zoper sklep o razdelitvi - nedovoljena pritožba
    Upnik lahko morebitne nepravilnosti pri razdelitvi razdelitvene mase uveljavlja le z ugovorom proti načrtu razdelitve. Upnik, ki ni vložil ugovora proti načrtu razdelitve razdelitvene mase, morebitnih nepravilnosti v zvezi z načrtom ne more uveljavljati šele v pritožbi zoper sklep o razdelitvi.
  • 488.
    VSL Sklep I Cp 120/2020
    5.2.2020
    STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00031991
    ZIZ člen 224, 224a, 225, 226, 268, 273, 273/1.
    zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za začasno odredbo - sredstva zavarovanja - zavrženje predloga za začasno odredbo
    Toženec je ugovarjal zoper začasno odredbo in sodišče prve stopnje o ugovoru še ni odločilo; kakšna bo usoda izdane začasne odredbe torej v tem trenutku ni jasno. A to samo po sebi ni razlog za zavrženje dopolnitve predloga, še posebej, če je bil ta že v osnovi nepopoln, pa sodišče za odpravo nepopolnosti ni poskrbelo, ali pa je bilo predlagano izvršilno sredstvo (delno) napačno, novo pa ni.
  • 489.
    VSL Sklep II Cp 2023/2019
    5.2.2020
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00031588
    ZVEtL-1 člen 19, 19/1, 19/2, 21, 21/2, 27, 27/2, 35, 35/1. SZ člen 116, 116/3.
    etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - prijava udeležbe v postopku - pridobitelj posameznega dela stavbe - prijava udeležbe drugega pridobitelja posameznega dela stavbe
    V skladu s 27. členom ZVEtL-1 lahko namreč do izdaje odločbe o vzpostavitvi etažne lastnine udeležbo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu prijavijo tudi pridobitelji posameznih delov stavbe, pri čemer se za prijavo udeležbe smiselno uporabljajo določbe tega zakona o predlogu (drugi odstavek 27. člena ZVEtL-1). Sodišče prve stopnje je zato predlagatelja pravilno pozvalo, da s pravnim naslovom izkaže pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe (prvi odstavek 19. člena ZVEtL-1) in pravilno upoštevalo tudi, da se v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZVEtL-1 šteje, da je izkazan pravni naslov pridobitelja tudi v primerih, ko so izpolnjeni pogoji iz 116. člena SZ za vpis v zemljiško knjigo na podlagi gradbenega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del. Zgolj zatrjevanje predlagatelja, da je originarno pridobil lastninsko pravico na podlagi prvega odstavka 116. člena SZ, za udeležbo v postopku po ZVEtL-1 ne zadošča.
  • 490.
    VSC Sklep Cpg 5/2020
    5.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00033864
    ZPP člen 11, 185.
    sprememba tožbe - nasprotovanje spremembi tožbe - pripoznava tožbenega zahtevka - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama - načelo ekonomičnosti - dopustitev spremembe tožbe - relativna bistvena kršitev določb postopka
    Sodišče prve stopnje bi moralo namreč v večji meri upoštevati, da gre za spor, ki je v teku, da je treba izkoristiti že zbrano procesno gradivo, in da gre za spremembo zahtevka, ki je povezana s prvotnim zahtevkom. Prav tako pritožba utemeljeno opozarja, da bi lahko sodišče prve stopnje izdalo delno sodbo na podlagi pripoznave (316. člen ZPP). V tej zvezi bi torej lahko in bi moralo obravnavati (delno) pripoznavo tožbenega zahtevka. Zmotno je sklicevanje na načelo ekonomičnosti iz 11. člena ZPP, ki v konkretnem primeru zahteva, da se izkoristi že zbrano procesno gradivo in da se razmerje med pravdnima strankama dokončno uredi. Vsekakor ni ekonomično niti za sodišče in predvsem ne za stranke, da se spor, ki se nanaša le na del spornega razmerja med pravdnima strankama, zaključi in da se vodi nov spor v zvezi s „spremembo tožbe“, ki se nanaša na celotno sporno razmerje med pravdnima strankama.
  • 491.
    VSC Sodba Cpg 173/2019
    5.2.2020
    PRAVO DRUŽB
    VSC00033486
    ZGD-1 člen 501, 501/3, 502.
    izključitev družbenika - oškodovanje družbe - fiktivni računi - plačevanje računov - porušeni odnosi med družbeniki
    Način izračuna nastale škode v predmetni zadevi ni pravno relevantno dejstvo, saj ne gre za odškodninsko pravdo, zato se pritožbeno sodišče z obširnimi očitki v tej smeri ni poglobljeno ukvarjalo. Izdaja oziroma likvidiranje fiktivnih računov, ki jih je družba plačala, vsekakor pomeni povzročanje (upoštevaje število in višino računov) večje škode družbi, pri čemer gre za navadno škodo.

    Pritožba spregleda, da je bistvo predmetnega spora v tem, da gre za fiktivne račune, ki so bili zaradi spornega delovanja toženca knjiženi, likvidirani in plačani, zato je evidentno, da na podlagi računovodskega programa pritožba neuspešno želi izkazati opravo dobav in storitev.

    Toženec tudi v pritožbi ne izkaže oziroma ne zatrjuje upoštevne špekulativnosti tožnice v zvezi z vložitvijo tožbe. Kako naj bi tožnica in drugi s tožbo dosegli znižanje ″kupnine″ za njegov poslovni delež in boljši pogajalski položaj, namreč ni pojasnjeno. Toženec bo vsekakor lahko skladno z ZGD-1 dobil ustrezno odmeno za njegov delež v družbi.
  • 492.
    VSL Sodba in sklep I Cp 2202/2019
    5.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00035008
    OZ člen 46, 46/2. ZPP člen 185, 200, 200/3.
    razveljavitev pogodbe - razveljavitev prodajne pogodbe - napake volje - bistvena zmota - opravičljiva zmota - skrbnost v pravnem prometu - dejanska etažna lastnina - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - objektivna sprememba tožbe - pravni interes - stranska intervencija - intervencijski interes

    Samo stranka, ki je pri sklenitvi pogodbe ravnala s skrbnostjo, kot se zahteva v pravnem prometu, lahko po drugem odstavku 46. člena OZ zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote.

    Ker tožnikova zmota ni bila opravičljiva, ne more zahtevati (delne) razveljavitve prodajne pogodbe.

  • 493.
    VSL Sodba II Cp 1774/2019
    5.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00031585
    ZPP člen 254, 254/2, 254/3. OZ člen 179.
    medicinska napaka (zdravniška napaka) - povrnitev škode - odgovornost bolnišnice (zdravstvene ustanove) - medicinski zaplet - zaplet ob porodu - carski rez - pojasnilna dolžnost zdravnika - kršitev pojasnilne dolžnosti - protipravnost opustitve - dokazovanje z izvedencem - postavitev novega izvedenca
    Škoda pri zdravljenju ne nastane le zaradi strokovne napake, ampak je lahko posledica zapleta pri sicer strokovno neoporečno in z največjo možno profesionalno skrbnostjo opravljenem zdravljenju.
  • 494.
    VSL Sodba in sklep I Cp 1788/2019
    5.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSL00033957
    OZ člen 132, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 155, 185, 185/1, 337, 337/1. SZ-1 člen 29, 29/2, 58, 58/1, 58/2, 65.
    odškodninska odgovornost - povrnitev materialne škode - obnovitvena dela - izvedba vzdrževalnih del - menjava strešne kritine - izgubljeni dobiček (zaslužek) - vplačila v rezervni sklad - neizvedba dokazov - zastaranje odškodninske terjatve za povzročeno škodo - subjektivni zastaralni rok - dolžna skrbnost - vpogled v dokumentacijo - neverodostojna listina - nedopustna pritožbena novota - pridobitev gradbenega dovoljenja - soglasje vseh etažnih lastnikov - izbira izvajalca storitev - prijava na razpis - pristojnost sodišča - sprememba stvarne pristojnosti sodišča - različna pravna podlaga tožbenih zahtevkov - pristranskost sodišča - stroški odgovora na pritožbo - nepotrebni stroški
    Toženka je pridobila dve veljavni ponudbi in ni bila dolžna pozivati tožnika k dajanju ponudbe za obnovo strehe, s tem, da tožnik ni dokazal, da je registriran za opravljanje tovrstnih del in da bi bil kot najboljši ponudnik izbran na razpisu.

    Nobeden od tožbenih zahtevkov, ki temeljita na različni pravni podlagi, ne presega 20.000 EUR, kar je meja pristojnosti okrožnega sodišča, zato je podana pristojnost okrajnega sodišča.
  • 495.
    VSL Sklep II Cp 2139/2019
    5.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00032753
    SPZ člen 77, 77/1, 77/3. ZNP člen 35, 35/1, 35/5, 37, 131, 139. ZPP člen 155, 155/1.
    nepravdni postopek - sporna meja - sodna ureditev meje - določitev meje po močnejši pravici - priposestvovanje dela nepremičnine - dokazna ocena - stroški v nepravdnem postopku - skupni stroški postopka - povzročitev nepotrebnih stroškov - krivdno nastali stroški
    Ker vrednost spornega zemljišča znaša 100,00 EUR, je glede na določbo 77. člena SPZ sodišče mejo lahko uredilo na podlagi močnejše pravice.

    Na podlagi ugotovljenih okoliščin ni mogoče zaključiti, da je podana krivda predlagateljice za nastanek spora o meji ali da je stroške postopka povzročila po lastni krivdi. Glede na podatke spisa tudi ni mogoče zaključiti, da je predlagateljica postopek sprožila z namenom škodovanja in povzročanja nepotrebnih stroškov nasprotnemu udeležencu. Zato je pravilna odločitev, da skupne stroške postopka nosita oba udeleženca po enakih delih, vsak od udeležencev pa trpi svoje stroške postopka.
  • 496.
    VSL Sklep II Cp 2015/2019
    5.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSL00037705
    ZDOdv člen 27, 27/4. URS člen 22, 23.
    zavrženje tožbe - tožba zoper državo - predhodni postopek - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - pravica do sodnega varstva - test sorazmernosti
    Določba 27. člena ZDOdv udejanja načelo spodbujanja mirnega reševanja sporov z državo. Vsi, ki nameravajo pričeti spor zoper državo in njene organe, so postavljeni v enak pravni položaj.

    Uveljavitev obveznih predhodnih postopkov pred možnostjo dostopa do sodišča ni v nasprotju z ustavno pravico do sodnega varstva. Slednja kot pravica do meritorne odločitve ni neomejena.
  • 497.
    VSC Sklep II Ip 27/2020
    5.2.2020
    SODNE TAKSE
    VSC00032777
    ZST-1 člen 11/4, 11/3.
    oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
    Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil lahko oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
  • 498.
    VSM Sodba IV Kp 42093/2014
    5.2.2020
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00031295
    KZ-1 člen 49, 49/5, 87, 87/1, 87/2.
    denarna kazen - način izvršitve denarne kazni - sprememba denarne kazni v kazen zapora - odlog plačila - obročno plačilo denarne kazni - rok za plačilo denarne kazni - rok za vložitev predloga
    Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in temelji na določbi prvega odstavka 87. člena KZ-1, ki določa način izvršitve denarne kazni v primeru njene neizterljivosti. Obsojenec pravilnosti izpodbijane sodbe v pritožbi ne nasprotuje, temveč prosi za odlog plačila denarne kazni, da bi se izognil zaporu, saj ima garantirano službo v Sloveniji. S takšnimi navedbami obsojenec ne more uspeti, saj KZ-1 v opravičenih primerih omogoča le obročno plačilo denarne kazni izrečene v kazenskem postopku in ne tudi odloga plačila denarne kazni, kot to predlaga obsojenec. Upoštevaje določbo petega odstavka 49. člena KZ-1 pa obsojenec ne bi mogel uspeti, četudi bi se zavzemal za obročno plačilo denarne kazni, saj bi tak predlog moral podati do poteka roka za plačilo denarne kazni, ki je določen s sodbo, pri čemer se je rok iztekel dne 24. 2. 2015. Obsojenec se tako zaporu lahko izogne le na način, da denarno kazen v znesku 800,00 EUR plača, saj se v takem primeru po določbi drugega odstavka 87. člena KZ-1 izvrševanje kazni zapora ustavi, v nasprotnem primeru bo kazen izvršena z zaporom.
  • 499.
    VSL Sodba II Cp 1924/2019
    5.2.2020
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00031901
    OZ člen 179, 184, 364.
    prometna nesreča dveh motornih vozil - trk motornega vozila in motorista - nastanek nezgode - povzročitelj prometne nesreče - nepravilna vožnja - odškodninska odgovornost voznika avtomobila - prehitra vožnja motorista - alkoholna opitost - soprispevek oškodovanca - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nezgodo - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - huda telesna poškodba - odmera odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - poškodba roke - zlom - poškodba noge - pripoznava terjatve
    Pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo je 43.000 EUR, znižana za tožnikov soprispevek 30 %.

    S plačilom nespornega dela odškodnine toženec ni pripoznal tožnikove višje uveljavljane terjatve.
  • 500.
    VSL Sodba I Cp 1895/2019
    5.2.2020
    LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
    VSL00031622
    ZLNDL člen 2/1.
    pravica uporabe - lastninska pravica - kupoprodajna pogodba - lastninjenje nepremičnin - identiteta nepremičnine - pravica uporabe na nepremičnini - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - skupno premoženje - priznanje solastniškega deleža
    Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno ugotovilo, da sta tožnika s sklenitvijo pogodbe, plačilom kupnine in z izvrševanjem posesti od leta 1985, pridobila pravico uporabe in posledično lastninsko pravico na nepremičninah.
  • <<
  • <
  • 25
  • od 28
  • >
  • >>