Pri pogodbenem prostovoljnem zavarovanju odgovornosti se zavarovanec po svoji presoji (avtonomni volji) zavaruje pred odškodninskimi zahtevki oškodovancev. Pri tem zavarovanju prevladuje interes zavarovatelja, to je subjekta, ki je odškodninsko odgovoren oškodovancu, ne pa interes oškodovanca. V tem pogledu se prostovoljno pogodbeno zavarovanje odgovornosti loči od obveznega zavarovanja. Zato ima pri prostovoljnem zavarovanju odgovornosti zavarovalnica tudi vse ugovore, ki jih ima v zvezi s pogodbo proti tistemu, s katerim je sklenila zavarovalno pogodbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033458
KZ-1 člen 19, 20, 20/2, 31, 31/1, 31/3, 74, 74/2, 186, 186/1, 307, 307/1. ZKP člen 154, 154/2, 501. URS člen 37, 38.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov - pristojnost slovenskega sodišča - kraj storitve kaznivega dejanja - teritorialno načelo - ubikvitetna teorija - zakonski znaki kaznivega dejanja - količina droge - nadaljnja prodaja - sklicevanje na pravno zmoto - dokazanost naklepa - zavest o protipravnosti - prepovedane droge - sprememba opisa kaznivega dejanja - odločba o odvzemu premoženjske koristi - izločitev dokazov - dokazi, pridobljeni v tujini - dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - prekluzivni rok 2 leti - poseg v komunikacijsko zasebnost - odredba sodišča - statični IP naslov
Sodišče prve stopnje ni bilo stvarno pristojno za sojenje v obravnavani zadevi, saj so bile kemikalije nabavljene, to je kupljene na Nizozemskem.
Kaznivo dejanje se je namreč izvrševalo iz Republike Slovenije.
Upravljanje spletne strani je bilo organizirano prav tako iz Slovenije.
Prodaja prepovedane droge je izvršena že s sporazumom med kupcem in prodajalcem glede količine in cene in se za izvršitev zakonskih znakov kaznivega dejanja tudi ne zahteva, da je bilo blago izročeno kupcu.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - ničnost pogodbe - trditveno breme
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je med strankama obstajal nesporazum glede njune pogodbe in da ni bila sklenjena (16. člen OZ). Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da je zaradi nedoločljivosti predmeta pogodbe slednja nična (38. člen OZ). Pritožba v zvezi s tem ne navede nikakršnih dejstev, ki bi odkazovala na takšen zaključek, niti tega ni storila pred sodiščem prve stopnje, ampak zgolj prepiše zakonske določbe, s čimer pa ne more uspeti. Trditve tožene stranke glede ničnosti pogodbe so bile povsem pavšalne tako na prvi stopnji kot v pritožbi.
poizvedbe o naslovu dolžnika - dolžnost posredovanja podatkov upniku - raziskovalna dolžnost - aktivnost upnika
Zakon sodišču ne nalaga neomejene raziskovalne dolžnosti, skladno s katero bi sodišče moralo samo celo najti osebe, pri katerih bi poizvedovalo o dolžnikovem naslovu. Na to kaže že dejstvo, da je ta dolžnost predpisana alternativno predlaganju postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, kar predstavlja le formalno vlogo sprožitelja postopka. V situaciji, kot je dana, ko je sodišče že opravilo vse poizvedbe, ki so mu v elektronskih evidencah dosegljive (v centralni register prebivalstva in register ZZZS), sodišče nima prav nič boljših spoznavnih možnosti v zvezi z dolžnikovim naslovom oziroma osebami, ki bi zanj lahko vedele, kot upnik. Na upniku kot gospodarju postopka je, da (najmanj) konkretno predlaga vsaj to, pri katerih osebah (ime, naziv, naslov) naj sodišče opravi poizvedbe.
Možnosti in orodja za takšno poizvedovanje ima zlasti detektiv ali izvršitelj, če takšnih, konkretnih podatkov nima in ne more pridobiti niti upnik sam. Upnik tudi ne zatrjuje, da bi mu založitev stroškov za delo takšne, kvalificirane osebe, predstavljalo nepremostljivo finančno breme (upnik je zavarovalnica).
obvezno zavarovanje v prometu - pojem uporabe vozila - traktor - prometna funkcija vozila - delovni stroj
Tožniku je škoda nastala pri običajni rabi traktorja kot prevoznega sredstva. Traktorjevo delovanje, v posledici katerega je prišlo do tožnikovega poškodovanja, je bilo namreč premikanje, torej opravljanje funkcije prevoznega sredstva, saj se je s premikom traktorja zagotovila (omogočila) vleka (prevoz) hlodovine, ko te sam gozdarski vitel s svojim delovanjem ni zmogel.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. SZ-1 člen 44, 44/1.
očitek protispisnosti - pavšalne pritožbene navedbe - sredstva rezervnega sklada - razpolaganje s sredstvi rezervnega sklada
Po določilu prvega odstavka 44. člena SZ-1 je sredstva rezervnega sklada mogoče uporabiti samo za poravnavo stroškov vzdrževanja, ki so predvideni v sprejetem načrtu vzdrževanja, pa tudi za dela, vezana na učinkovitejšo rabo energije. Da dodatna toplota strehe ob istočasni sanaciji pomeni prav to, ne more biti dvoma.
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/4, 108/6, 112, 112/1, 112/2, 112/10, 180, 458, 458/5, 495. ZIZ člen 62, 62/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - vloga poslana nepristojnemu sodišču - napačen naslov sodišča - vloge vezane na rok - nepravočasna dopolnitev pritožbe - skrbnost stranke - malomarnost - zavrženje tožbe
V skladu z določbo prvega odstavka 112. člena ZPP se šteje, da je vloga vezana na rok pravočasna, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je pisanje naslovljeno (drugi odstavek 112. člena ZPP). Zakon računa tudi s primeri, ko stranke pošiljajo vloge na nepristojno sodišče. Take napake so lahko posledica malomarnosti, nevednosti ali pa tudi očitne pomote. V skladu z določbo desetega odstavka 112. člena ZPP se šteje, da je bila vloga, ki je vezana na rok, pravočasno vložena, četudi je k pristojnemu sodišču prispela po izteku roka, če je bila pred iztekom roka izročena ali poslana nepristojnem sodišču, pa je slednje mogoče pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena ZPP oziroma tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika. Stranka, ki se sklicuje na določbo desetega odstavka 112. člena ZPP, mora tako pojasniti, kaj je razlog, da je vlogo poslala na nepristojno sodišče, da lahko sodišče presodi, ali je razlog nevednost ali očitna pomota. Slednje mora stranka tudi verjetno izkazati.
Zoper sklep o zavrnitvi toženkinega ugovora stvarne pristojnosti pritožba ni dovoljena.
Pravni pouk izpodbijanega sklepa, da je zoper sklep dopustna pritožba, je napačen, kar pa na odločitev pritožbenega sodišča ne vpliva, saj napačen pravni pouk ne more vzpostaviti neobstoječe pravice pravdne stranke.
ZDSS-1 člen 6c, 44, 53, 53/1, 53/1-1.. ZDR-1 člen 10.. ZPP člen 105, 108, 180.
kolektivni delovni spor - splošni akt delodajalca
Sodišče prve stopnje je predlagatelju utemeljeno naložilo popravo oziroma dopolnitev predloga, saj ta ne v zahtevku ne v obrazložitvi predloga ni navedel, kateri splošni akti nasprotnega udeleženca so v nasprotju z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, niti ni navedel, s katerimi določbami konkretne kolektivne pogodbe oziroma zakona naj bi bili v nasprotju. V zvezi s tem je zavzelo pravilno stališče, da sodišče ne more na splošno presojati vseh splošnih aktov delodajalca in preverjati, ali so v skladu z vsemi predpisi, temveč lahko presoja le določen splošni akt, glede katerega mora predlagatelj pojasniti, zakaj ga izpodbija, ter določno navesti tako določbe splošnega akta, kot tudi določbe zakonskega predpisa oziroma kolektivne pogodbe, glede katerih uveljavlja medsebojno neskladnost. Predlagatelj glede splošnega akta o delovnem času in sistemizaciji nasprotnega udeleženca ni navedel njegovega naziva ali datuma sprejema, sodišču prve stopnje pa ga tudi ni predložil. Ureditve delovnega časa in organizacije delovnega procesa pri nasprotnemu udeležencu ni določno opisal, temveč je le na splošno zatrjeval, da so zdravniki prisiljeni delati tudi na treh ločenih delovnih mestih oziroma deloviščih hkrati.
Predlagatelj neutemeljeno vztraja pri navedbah, da razporedi dela, delovnega časa, ordinacijskega časa in dežurstva predstavljajo splošne akte delodajalca v smislu določbe 10. člena ZDR-1. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da navedeni razporedi niso splošni akti in zato ne morejo biti predmet kolektivnega spora o skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in s kolektivnimi pogodbami (6.c člen ZDSS-1). Odločitev o zavrženju dela predloga, ki se nanaša na te akte, je zato pravilna.
začasna odredba - obstoj objektivne nevarnosti - nevarnost za uveljavitev terjatve - razpolaganje z nepremičnino
Za obstoj objektivne nevarnosti mora biti ugotovljen nekaj več kot le možnost, da bi toženec z nepremičninam, katerih lastnik je, oziroma s poslovnima deležema, katerih imetnik je, lahko razpolagal.
ZPSDP člen 1.. ZUJF člen 247, 247/2.. ZJF člen 3, 3/1.. ZSPJS člen 1, 1/1.. Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije (1996) člen 101.
javno podjetje - javni sektor - kolektivna pogodba
Pravno podlago za povračilo stroškov prehrane med delom tožniku v vtoževanem obdobju so predstavljale določbe ZPSDP, ki v skladu z določbo 1. člena tega zakona velja tudi za zaposlene v javnih podjetjih. Določbe ZPSDP za zaposlene pri toženi stranki so veljale tudi po uveljavitvi ZUJF, ki v drugem odstavku 247. člena ZUJF sicer določa, da ZPSDP za javni sektor preneha veljati. Tožena stranka se namreč ne uvršča v javni sektor v smislu določbe drugega odstavka 247. člena ZUJF, zato so določbe ZPSDP za zaposlene pri toženi stranki veljale tudi po uveljavitvi tega zakona.
Pravna podlaga za izdajo odločbe o obveznosti plačila prispevka je določena v 65. členu ZDavP-2, rok za plačilo prispevka pa je določen v 66. členu citiranega zakona, to je 30 dni od vročitve odločbe. Glede na navedeno ob upoštevanju, da je bil tožnik vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, z vključitvijo v obvezno zavarovanje po 15. členu tega zakona pa nastopi tudi obveznost plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, je tožnik dolžan plačati prispevke za to zavarovanje, kot je bilo odločeno z izpodbijanima odločbama.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonita odpoved - pravnomočna sodba - konkurenčna klavzula - denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule - individualna pogodba o zaposlitvi - direktor - razrešitev s funkcije - nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja
Izplačila denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule in izplačila nadomestila plače v primeru ugotovitve nezakonitega prenehanja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče mešati. Gre za različni podlagi izplačil - eno ne izključuje drugega. Delavec od delodajalca v času delovnega razmerja sicer ne more uveljavljati istočasno izplačevanja plače in nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, vendar se klavzula ne nanaša na ta čas. Naknadno vzpostavljeno delovno razmerje s sodno odločbo ne spremeni in ne more spremeniti dejstva, da je nastopil primer, ki sta ga stranki s pogodbeno prepovedjo konkurenčne dejavnosti predvideli in prav za takšen primer opredelili medsebojne pravice in obveznosti. Zato je tožnik lahko upravičen do nadomestila plače zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule (ker je spoštoval konkurenčni dogovor).
ZDR-1 člen 126, 126/2.. ZDR člen 8.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2009) člen 17, 40, 40/3, 40/3-2.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2012) člen 5.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije za leto 2014 (2014) člen 2, 3.
nadurno delo - voznik avtobusa - deljen delovni čas - mobilni delavci - kolektivna pogodba - delovni čas - prekinitev dela
Sodišče prve stopnje je zmotno oziroma najmanj preuranjeno odločilo, da je tožnik prejel plačano vse, kar mu pripada. To, da je toženka tožniku opravljeno delo obračunala in plačala na način, da je vrednotila vožnje in (pavšalno) določena druga dela (priprava avtobusa, sprevodniška opravila), vmesni čas od začetka do konca opravljanja dela pa je štela kot prekinitev dela oziroma deljen čas (pri čemer je odštela 30 minut za odmor med delom), je lahko v skladu z internimi akti, kot jih je sprejela (konkretno Pravilnikom o deljenem delovnem času), ne pomeni pa, da tožnik do dodatnega plačila oziroma plačila za delo, ki ga je opravil v času prekinitve delovnega časa (če mu je npr. čiščenje vozila ali točenje goriva vzelo več časa), ne bi bil upravičen. Sodišče prve stopnje v tem delu dejanskega stanja sploh ni ugotavljalo. Tako ni ugotavljalo, kot utemeljeno opozarja tožnik v pritožbi, ali je tožnik res opravil le toliko dela, kot izhaja iz predloženih listin, ali pa je bilo dela več, kot tudi ni ugotavljalo, ali je v času, ki ga je toženka vrednotila kot deljen delovni čas, res imel prekinitev dela, ki je trajala več kot eno uro, in ali je s tem časom res lahko prosto razpolagal.
sodne takse v stečajnem postopku - oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za taksno oprostitev - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - fikcija vročitve
Fiktivna vročitev se po četrtem odstavku 142. člena ZPP šteje za opravljeno s potekom roka 15 dni po prejemu obvestila o prispelem sodnem pisanju, na kar je bil naslovnik v obvestilu posebej opozorjen. Res je, da vročevalec, če naslovnik pisanja ne dvigne v tem roku, po preteku tega roka pusti sodno pisanje v hišnem predalčniku naslovnika. To predstavlja le posebno pravno dobroto naslovniku, da se, čeprav se na obvestilo ni odzval, vseeno seznani z vsebino sodnega pisanja. Ne vpliva pa na datum opravljene vročitve, niti na tek roka za opravo sodnega dejanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040657
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 16, 16/3, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - pravica do zaslišanja obremenilne priče - likvidnostne težave - dvig denarnih sredstev - izvedenec finančne stroke
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP je po oceni pritožbe podana tudi zato, ker je obramba predlagala, da se kot pričo zasliši A.W. iz nizozemske družbe, sodišče pa navedene priče na glavno obravnavo ni povabilo, temveč je bila zaslišana na Nizozemskem. S tem je obdolžencu prekršilo pravico do obrambe, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe, ker ne obdolženka ne zagovornik o tem zaslišanju nista bila obveščena, da bi se ga lahko udeležila in priči zastavila vprašanja, iz napadene sodbe pa ni razvidno, zakaj sodišče prve stopnje tega ni storilo.
Sodišče prve stopnje napadene sodbe ni oprlo na izpovedbo A.W., niti je ni dokazno ocenjevalo, navedlo je le, kaj je navedena oseba povedala na Inšpektoratu za socialne zadeve in zaposlovanje na Nizozemskem. V točki 4 obrazložitve napadene sodbe je podrobno pojasnilo, da je preko mednarodne pravne pomoči skušalo zaslišati navedeno osebo, vendar to ni bilo mogoče, saj dejstva opisana v posredovanem zaprosilu za pravno pomoč ne sodijo v nizozemski opis kaznivega dejanja in po nizozemskem pravu niso kazniva, kar pa bi za ugoditev zaprosilu morala biti. Tako pritožba očitno prezre, da se napadena sodba ne opira na izjavo A.W., zato niti ne more iti za obremenilno pričo, kot to zmotno zatrjuje in obdolženki ni bila prekršena pravica do neposrednega zaslišanja obremenilne priče in s tem tudi ne pravica do obrambe.
sodba na podlagi pripoznave - pravilna vročitev tožbe - pasivna procesna legitimacija
Zaključek prvega sodišča, da je bila tožba pravilno vročena, je ob pritožbeno zatrjevanem dejstvu, da je toženec umrl že pred vložitvijo tožbe, preuranjen. Zato je podana kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
navajanje dejstev in dokazov - prekluzija dejstev in dokazov - pobotni ugovor - podjemna pogodba - plačilo za izvedeno delo
Ker toženec ni zanikal, da vtoževana dela na njegovi hiši ne bi bila opravljena s strani tožnice, ni pa dokazal plačila le-teh oziroma svojih trditev o obstoju dogovora o pobotu, pri čemer sami višini vtoževane terjatve tekom postopka sploh ni nasprotoval, je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo v celoti tožbenemu zahtevku tožnice.
Čeprav je bil sodni izvedenec postavljen in je tudi deloval kot fizična oseba, je nakazilo odmerjene izvedenine utemeljeno odrejeno na račun družbe d. o. o. Ne gre namreč za zastopništvo za izdajo računa, ki kot sicer pravilno opozarja toženec, ni več mogoče, temveč za primer, ko ima sodni izvedenec registrirano istovrstno neodvisno samostojno dejavnost, v okviru katere občasno opravi tudi delo za sodišče, in torej za dohodek iz opravljanja dejavnosti. Pritrditi je potrebno pritožniku, da sodni izvedenec prispevka za posebne primere zavarovanja plačuje že v okviru svoje dejavnosti. Vendar pa glede na izrek izpodbijanega sklepa, da je nagrado in prispevke v skladu z veljavnimi predpisi dolžan plačati toženec, to lahko pomeni le, da bo toženec postopal po veljavnih predpisih in mu torej prispevka ne bo potrebno plačati. Ne nazadnje sodni izvedenec v predloženem stroškovniku povrnitve prispevka za posebne primere sploh ni uveljavljal.
ZPP člen 105, 108, 180.. ZDSS-1 člen 6c, 44.. ZDR-1 člen 10, 53, 53/1, 53/1-1, 53/2.
kolektivni delovni spor - skladnost splošnega akta delodajalca z zakonom - splošni akt delodajalca
Sodišče ne more na splošno presojati vseh splošnih aktov delodajalca in preverjati, ali so v skladu z vsemi predpisi, temveč lahko presoja le določen splošni akt, glede katerega mora predlagatelj pojasniti, zakaj ga izpodbija, ter določno navesti tako določbe splošnega akta, kot tudi določbe zakonskega predpisa oziroma kolektivne pogodbe, glede katerih uveljavlja medsebojno neskladnost. Predlagatelj glede splošnega akta o delovnem času in sistemizaciji nasprotnega udeleženca ni navedel njegovega naziva ali datuma sprejema, sodišču prve stopnje pa ga tudi ni predložil. Ureditve delovnega časa in organizacije delovnega procesa pri nasprotnemu udeležencu ni določno opisal, temveč je le na splošno zatrjeval, da so zdravniki prisiljeni delati tudi na treh ločenih delovnih mestih oziroma deloviščih hkrati.
Predlagatelj neutemeljeno vztraja pri navedbah, da razporedi dela, delovnega časa, ordinacijskega časa in dežurstva predstavljajo splošne akte delodajalca v smislu določbe 10. člena ZDR-1. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da navedeni razporedi niso splošni akti in zato ne morejo biti predmet kolektivnega spora o skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in s kolektivnimi pogodbami (6.c člen ZDSS-1). Odločitev o zavrženju dela predloga, ki se nanaša na te akte, je zato pravilna.