OZ člen 175. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 340, 341.
mesečna renta - pomembneje spremenjene okoliščine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti - odprava rente - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - pravilna uporaba materialnega prava
Pravno podlago za zmanjšanje oziroma odpravo rente predstavlja 175. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). V skladu s citiranim členom lahko sodišče na zahtevo oškodovanca rento zmanjša ali odpravi, če se pomembneje spremenijo okoliščine, ki jih je imelo sodišče pred očmi ob izdaji prejšnje odločbe.
taksna obveznost - sodna taksa za pritožbo - tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - izvršilni postopek - izvršba zaradi izterjave preživninske terjatve - razlaga tarife - ugovor zoper plačilni nalog - predlog za oprostitev plačila sodne takse - ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavzelo pravilno stališče, da v tej pravdni zadevi ni mogoče uporabiti opombe 4.b Taksne tarife ZST-1, po kateri se taksa ne plača v postopku za izvršitev zahtevka za preživljanje otroka ali zakonca oziroma osebe, ki je po predpisih rodbinskega prava izenačena z zakoncem. Iz navedene opombe Taksne tarife izrecno in jasno izhaja, da se taksa ne plača zgolj v postopku za izvršitev preživninskega zahtevka in ne morebiti tudi, da se ne plačuje v pravdnih postopkih, ki jih preživninski upravičenec vodi zato, da bo lahko uspešno vodil izvršbo zoper preživninskega zavezanca, kar pomeni, da razlaga te opombe, kot jo ponujata tožnika, presega njen jezikovni okvir.
Tožnika sta dolžna v skladu s sedmim odstavkom 34.a člena ZST-1 odmerjeno sodno takso plačati v 15 dneh od vročitve tega sklepa. Pri tem tožnika nimata prav, da bosta lahko v tem roku ponovno vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo. Stranka sicer lahko predlaga oprostitev plačila sodne takse takoj, ko nastane taksna obveznost, lahko pa tudi kasneje, vendar najkasneje takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu. Vendar to ne pomeni, da ima predlagatelj možnost, da dvakrat vloži predlog za oprostitev plačila iste sodne takse - ko je vložena vloga, za katero ZST-1 določa taksno obveznost, nato pa še v roku za plačilo sodne takse po kasneje izdanem plačilnem nalogu za to isto procesno dejanje. Ob taki razlagi bi imel drugi predlog naravo izrednega pravnega sredstva, ki pa niti v ZST-1 niti v ZPP ni predvideno. Določba prvega odstavka 13. člena ZST-1 upravičencu do oprostitve plačila sodnih taks ne omogoča ponovne vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse, potem, ko je bilo o prvem njegovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za isto procesno dejanje (konkretno pritožbo), podanem takoj, ko je nastala taksna obveznost, že odločeno, temveč predstavlja zgolj časovno točko, v kateri mora zainteresirana stranka vložiti predlog za oprostitev plačila sodne takse, da lahko taka oprostitev učinkuje tudi za nazaj, to je od dneva, ko taksna obveznost nastane.
URS člen 25. ZPP člen 73, 73/5, 74, 74/2, 363, 363/3. ZFPPIPP člen 49, 49/1, 49/2, 49/3, 242.
stečajni postopek nad pravno osebo - izločitev sodnika - predlog za izločitev sodnika - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - pravni pouk - predhodni stečajni postopek - sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba zoper končno odločbo - pravica do pravnega sredstva - vzpostavitev prejšnjega stanja
Sklep o začetku stečajnega postopka bo predstavljal končno odločbo (predhodnega) postopka, zoper katero se bo dolžnik lahko pritožil. V okviru te pritožbe bo lahko uveljavljal tudi pritožbene razloge zoper sklep, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev sodnika.
Kljub temu, da bo o pritožbi zoper zavrnitev izločitve sodnika odločeno šele po tem, ko bo sodišče prve stopnje že odločilo o predlogu za začetek stečajnega postopka, to pritožniku ne bo onemogočilo učinkovite uresničitve pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije. Ureditev, po kateri zoper določeno procesno odločitev med postopkom ni mogoča takojšnja pritožba, pač pa je mogoča obenem s pritožbo zoper končno odločbo, še ne pomeni odvzema pravice do pravnega sredstva. Do tega bi prišlo le v primeru, če po izdaji končne odločbe in nato (morebitni) ugoditvi pritožbi za pritožnika ne bi bilo mogoče več vzpostaviti stanja, kakršno je bilo pred izvršitvijo te odločbe ali pa bi bila vzpostavitev prejšnjega stanja nesorazmerno otežena.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - volilo - damnacijski legat - obligacijska pravica - izpolnitev volila - priposestvovanje dela nepremičnine - dobra vera priposestvovalca - pričetek teka priposestvovalne dobe
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da gre v predmetni zadevi za damnacijsko volilo, ki predstavlja oporočiteljevo naklonitev obligacijske pravice zahtevati izpolnitev volila od tistega, ki je po oporoki dolžan volilo izpolniti (prvi odstavek 86. člena ZD).
Volilo se upoštevaje določbo 132. člena ZD pridobi ipso iure.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00032004
ZDZdr člen 48, 48/2, 50, 50/2, 79. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - socialno varstveni zavod - psihiatrična bolnišnica - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - namestitev v varovani oddelek - zaključek zdravljenja - pomanjkljivi razlogi za odločitev
Pritožbeno sodišče se zaveda vloge, ko mora sodišče skladno z drugim odstavkom 48. člena ZDZdr med številnimi (verificiranimi in neverificiranimi) zavodi izbrati tistega, ki bo nasprotnemu udeležencu zagotovil prosto posteljo in terapevtsko obravnavo, namesto da bi ugotavljalo le izpolnjenost pogojev za namestitev na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, vendar se proaktivnemu delovanju v smeri iskanja rešitve ne bo moglo izogniti le s podaljševanjem obstoječega stanja. Ker izpodbijani sklep nima razlogov v zgoraj opisani smeri, je mogoče pritrditi pritožbi, da odločitve o ohranitvi nastanitve v psihiatrični bolnišnici, kot najboljše možne rešitve, ni mogoče preizkusiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035893
ZGJS člen 35. ZLS člen 61. ZPP člen 8, 257, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 39, 82, 86.
gospodarske javne službe - odlaganje odpadkov - regijski center za ravnanje s komunalnimi odpadki - ničnost pogodbe - vsebina pogodbe - razlaga pogodbe - predmet pogodbe - kavza pogodbe - dokazna ocena izpovedi stranke - trditvena podlaga - opredelitev do navedb stranke - navedbe, bistvene za odločitev - pravica stranke do izjave - obrazloženost odločbe
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo razlikovanje med izvajanjem gospodarske javne službe ravnanja z odpadki in določitvijo kraja odlaganja odpadkov. Prav slednje je tisto, kar ureja sporna Pogodba. Ta namreč v svoji vsebini ne nalaga, da mora odpadke, zbrane pri prvi tožnici, v regijski center za ravnanje z odpadki X. dostaviti družba S., d. o. o. Še več, določilo prvega odstavka V. točke Pogodbe izrecno določa, da se družba S., d. o. o., kot upravljalec X. zaveže sprejeti odpadke, ki jih bo pooblaščeni izvajalec zbiranja in odvoza odpadkov za prvo tožnico pripeljal v X. Pogodba se torej ne dotika vprašanja, kdo pri tožnicah izvaja gospodarsko javno službo zbiranja in odvoza odpadkov. Sporazum strank o tem, da bo prva tožnica v X. dostavila določeno količino odpadkov, ni sporazum o tem, da bo družba S., d. o. o., pri prvi tožnici prevzela tudi dejavnost zbiranja in odvoza odpadkov, temveč (le) da bo dostavljene odpadke v X. sprejela.
ZFPPIPP člen 235, 235/1, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2.
začetek postopka osebnega stečaja - narok za začetek stečajnega postopka - ugovor zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja - ugovorni razlog - domneva o insolventnosti - aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - izvajanje dokazov
Višje sodišča pritrjuje sodišču prve stopnje, da ni imelo podlage za razpis naroka za začetek stečajnega postopka, saj dolžnica ni prerekale svoje insolventnosti niti upničine aktivne legitimacije. Sodišče mora dokaze, s katerimi upnik verjetno izkazuje svojo zatrjevano terjatev, izvesti samo pri položajih, pri katerim mora izvesti tudi dokaze o dolžnikovi insolventnosti. Pri vseh procesnih položajih, pri katerih velja domneva o insolventnosti, pa sodišče po prvem odstavku 239. člena ZFPPIPP odloči o začetku stečajnega postopka, ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali je bil upnik procesno legitimiran za vložitev predloga.
podaljšanje zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi - utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja
Pravilno pa sodišče prve stopnje tudi zaključuje, da zavarovanja protipravno pridobljene premoženjske koristi ni mogoče zagotoviti na drug način, kot s podaljšanjem že odrejenega začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi.
Po obrazloženem višje sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam obsojenca, da priznani stroški pooblaščene vročevalke niso nastali po njegovi krivdi, saj je sodišče prve stopnje vročitev sodbe Vrhovnega sodišča obsojencu po pooblaščeni vročevalki odredilo preuranjeno, še preden bi odredilo vročitev na naslov začasnega bivališča, ki ga je obsojenec navedel sodišču že na prvem naroku za glavno obravnavo.
ZFPPIPP člen 341, 341/7, 341/7-1, 341/7-2. ZPP člen 150, 150/1, 150/5.
vročanje pisanj in pregledovanje spisov - vpogled v spis - upnik kot stranka - soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe - prodajna pogodba - obrazložitev sklepa - pogoji za prodajo
Pritožnik je upnik, torej stranka postopka, zato ima vedno pravico pregledati spis.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo le o tem, ali je bila prodaja opravljena pravilno, skladno s sklepom o prodaji, če je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP in ali so spoštovani drugi pogoji, ki so potrebni za pravilno prodajo (npr. upoštevanje predkupnih upravičencev). Vse to je sodišče prve stopnje preverilo, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, o tem je navedlo povsem zadostne razloge.
Določba drugega odstavka 305. člena ZFPPIPP v primeru, da sta prerekani tako terjatev kot ločitvena pravica, na pravdo napotuje upnika, in sicer ne glede na to, ali njegova terjatev temelji na izvršilnem naslovu ali ne. Omenjena določba je specialna določba glede na 302. in 308. člen ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031849
ZPP člen 11, 337, 337/1, 458, 458/1, 458/5, 495, 495/1. OZ člen 120.
gospodarski spor majhne vrednosti - načelo hitrosti in ekonomičnosti - načelo koncentracije postopka - nedovoljena pritožbena novota - nedopusten pritožbeni razlog - telefonske in internetne storitve - splošni pogoji pogodbe - odstop od pogodbe - prejem izjave o odpovedi pogodbe - prejem elektronskega sporočila - oblika odstopne izjave - trditveno in dokazno breme
V prvi alineji 8. točke Splošnih pogojev Pogodbe (v nadaljevanju: SPP) je zapisano, da odgovornost za komunikacijo med pogodbenima strankama vedno nosi pošiljatelj, če ti pogoji ne določajo drugače. Da bi drugače določali, iz pritožbe ne izhaja, pritožbeno sodišče pa takega določila ni našlo. Zgolj običajne informativne komunikacije je skladno z drugo alinejo 8. točke teh SPP dovoljeno tožnici dostaviti z elektronsko pošto. Splošno določilo iz prve alineje 8. točke pa je konkretizirano v tretji alineji iste točke. Ta določa, da je treba obvestila o dejstvih, ki imajo za posledice pravne zahtevke, nasprotni stranki dostaviti pisno ali na drug argumentiran način. Tega toženka ni naredila. Glede na navedeno je zmotno pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje dokazno breme o tem, da je tožnica prejela objavo o odstopu od pogodbe, pravno napačno prevalilo na toženko.
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8. ZSVarPre člen 23. ZST-1 člen 11, 11/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - priliv denarnih sredstev na tekoči račun - dana možnost izjave stranki o dejstvu, ki izhaja iz listine, ki jo je predložila sama - občasni neperiodični dohodki - višina lastnega dohodka - plačevanje kreditne obveznosti - dovolitev obročnega plačila sodnih taks - rok za plačilo sodne takse - izpolnitveni rok - suspenzivni učinek pritožbe
V predlogu ali njegovi dopolnitvi bi tožnik moral podati tudi obrazložene navedbe o drugih prilivih na njegov TRR, s katerimi bi izkazal (podprto z ustreznimi dokazi), da ti prilivi ne predstavljajo njegovih občasnih, neperiodičnih dohodkov ter jih zato ni mogoče upoštevati v izračunu višine njegovega lastnega dohodka po določbah ZSVarPre. Ker tega ni storil, je prvo sodišče tudi te prilive utemeljeno upoštevalo.
Rok plačila takse je izpolnitveni rok, ki zaradi tožnikove pritožbe, ki ima odložni učinek, ni mogel začeti teči že pred odločitvijo o pritožbi.
SZ-1 člen 25, 25/1, 25/2, 30, 53, 53/4. ZD člen 132.
upravljanje večstanovanjske stavbe - plačilo stanovanjskih in obratovalnih stroškov - lastnik stanovanja - dedič - dekleratorna narava sklepa o dedovanju
Bivši imetniki stanovanjske pravice, ki so kupili stanovanje, so originarno pridobili lastninsko pravico na podlagi samega zakona in so torej postali lastniki brez vpisa v zemljiško knjigo, saj vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivne narave. S trenutkom smrti T. J. sta zato njena edina dediča (toženec in K. J.) postala skupna lastnika predmetnega stanovanja, posledično pa tudi skupna lastnika etažne enote. V zvezi s tem so neutemeljene pritožbene navedbe, da dedič pridobi podedovane nepremičnine šele z dnem pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Skladno z določbo 132. člena ZD, po kateri preide zapuščina na dediče po samem zakonu v trenutku zapustnikove smrti, je toženec lastninsko pravico zunajknjižno pridobil že s smrtjo T. J. Sklep o dedovanju je le deklaratorne narave.
ZPP člen 188, 188/2, 350, 350/3, 458, 458/5, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - prekoračitev tožbenega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - konec glavne obravnave - izdaja sodbe - umik tožbe - učinki umika tožbe
Po določilu drugega odstavka 188. člena ZPP lahko tožbo tožeča stranka umakne vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Umik tožbe nosi datum 26. 9. 2019, iz izpodbijane sodbe pa je razvidno, da je bila izdana 18. 9. 2019. Iz tega sledi, da umik tožbe, ne more imeti pravnih učinkov, saj je do umika tožbe prišlo po izdaji izpodbijane sodbe.
Sodišče je ustavilo le izvršbo, torej se ustavitev nanaša le na na opravo izvršbe, s tem pa ni in ne bo onemogočeno odločanje o dolžnikovem ugovoru, temveč bo nasprotno sodišče prve stopnje o ugovoru moralo odločiti, saj vse do odločitve o pravnih sredstvih izvršilni postopek ni končan.
nasilje v družini - ekonomsko nasilje - psihično nasilje - materialni prekluzivni rok - uvedba postopka - stranka postopka
Šestmesečni rok iz četrtega odstavka 22.b člena ZPND je materialni prekluzivni rok, v katerem mora žrtev pred sodiščem predlagati uvedbo postopka za odločanje o ukrepih v smislu 19. člena ZPND. Zato je bilo na predlagateljici breme, da dokaže pravočasnost svojega predloga s posegom v svojo osebnostno pravico.
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/4, 108/6, 112, 112/1, 112/2, 112/10, 180, 458, 458/5, 495. ZIZ člen 62, 62/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - vloga poslana nepristojnemu sodišču - napačen naslov sodišča - vloge vezane na rok - nepravočasna dopolnitev pritožbe - skrbnost stranke - malomarnost - zavrženje tožbe
V skladu z določbo prvega odstavka 112. člena ZPP se šteje, da je vloga vezana na rok pravočasna, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je pisanje naslovljeno (drugi odstavek 112. člena ZPP). Zakon računa tudi s primeri, ko stranke pošiljajo vloge na nepristojno sodišče. Take napake so lahko posledica malomarnosti, nevednosti ali pa tudi očitne pomote. V skladu z določbo desetega odstavka 112. člena ZPP se šteje, da je bila vloga, ki je vezana na rok, pravočasno vložena, četudi je k pristojnemu sodišču prispela po izteku roka, če je bila pred iztekom roka izročena ali poslana nepristojnem sodišču, pa je slednje mogoče pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena ZPP oziroma tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika. Stranka, ki se sklicuje na določbo desetega odstavka 112. člena ZPP, mora tako pojasniti, kaj je razlog, da je vlogo poslala na nepristojno sodišče, da lahko sodišče presodi, ali je razlog nevednost ali očitna pomota. Slednje mora stranka tudi verjetno izkazati.
obvezno zavarovanje v prometu - pojem uporabe vozila - traktor - prometna funkcija vozila - delovni stroj
Tožniku je škoda nastala pri običajni rabi traktorja kot prevoznega sredstva. Traktorjevo delovanje, v posledici katerega je prišlo do tožnikovega poškodovanja, je bilo namreč premikanje, torej opravljanje funkcije prevoznega sredstva, saj se je s premikom traktorja zagotovila (omogočila) vleka (prevoz) hlodovine, ko te sam gozdarski vitel s svojim delovanjem ni zmogel.