CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035214
ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 236, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 190.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - nedovoljeno razpolaganje s stvarjo iz skupnega premoženja - oddaja stanovanja v najem - najemna pogodba za stanovanje - najemnine za več let - najemnik - začasno prebivališče - sedež gospodarske družbe - pravica do dokazovanja - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - onemogočanje izvedbe dokaza - vabilo priči za zaslišanje - pravilni naslov - dokazno breme - razpravno načelo - dokazna ocena vseh dokazov - uporaba skupnega premoženja - neupravičena obogatitev - uporabnina - nedopustne pritožbene novote
Navajanje tožnice, da je zaslišanje priče predlagala že ob vložitvi tožbe, da naj bi bil dokaz tedaj še vedno realno izvedljiv, v letu 2019 pa je njegova izvedba onemogočena ali vsaj znatno otežena, nadalje, da je poskušala priti v stanovanje in da je tekom sodnega postopka izgubila vse stike z navedeno osebo, za presojo pravilnosti izpodbijanih zaključkov ni bistveno, saj je šlo ves čas za njen dokazni predlog, zaradi česar je bila (upoštevaje 236. člen ZPP oziroma v pravdnem postopku ključno razpravno načelo) dolžna naslov za vabljenje predlagane priče priskrbeti sama, prav tako pa sama nosi posledice opustitve predložitve teh podatkov.
gospodarski spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izdaja sodbe - pisna izdelava sodbe - obrazložitev sodne odločbe - izdelava obrazložitve odločbe po drugem sodniku - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva
Ker je bila v konkretnem primeru sodba že izdana, gre pri izdelavi nadaljnje obrazložitve samo še za pisno izdelavo sodbe po 323. in 324. členu ZPP. Izdelava obrazložitve skladno s tretjim odstavkom 496. člena ZPP (torej obrazložitve z vsemi sestavinami iz četrtega odstavka 324. člena ZPP), ki je sledila napovedi pritožbe, torej ni bila (več) izdaja sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00033167
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/5. ZST-1 člen 6, 6/3, 34a, 34a/1. ZPP člen 7, 7/2, 212.
ugovor se šteje za umaknjen - sodna taksa za ugovor - neplačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - dokazovanje plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - potrdilo o plačilu sodne takse - dokazno pravilo - listinski dokaz - primernost dokaza
Stranka ima v pritožbi možnost zatrjevanja in dokazovanja plačila sodne takse, vendar le z dovolj konkretnimi trditvami in predlaganjem ustreznega dokaza, tej zahtevi pa dolžnik v predmetni zadevi ni zadostil.
Kot izhaja iz več določb ZST-1, se plačilo sodne takse dokazuje le z listinskimi dokazili, torej z ustreznimi potrdili o plačilu. Tako ZST-1 v prvem odstavku 34.a člena določa, da je treba ugovoru zoper plačilni nalog, vloženemu iz razloga, da je taksa že plačana, priložiti potrdilo o opravljenem plačilu. Prav tako je v tretjem odstavku 6. člena ZST-1 (ki določa način plačevanja in dokazovanja plačanih sodnih taks) določeno, da mora taksni zavezanec predložiti sodišču potrdilo o opravljenem plačilu, če je sodna taksa plačana brez ustrezne reference oziroma sklicne številke.
ZDR-1 člen 9, 118, 118/2.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 75.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 3.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - pavšalna odškodnina - kolektivna pogodba - sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracije
Glede na to, da je bilo pravnomočno odločeno, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, je tožnik upravičen do odškodnine na podlagi 75. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji v višini petih izplačanih povprečnih plač v zavodu.
Odškodnina oziroma denarno povračilo na podlagi 118. člena ZDR-1 nadomešča reintegracijo in pokriva škodo, ki jo delavec utrpi zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pogodbena kazen iz 75. člena KPVIZ pa ima kaznovalni in preventivni namen odvračanja delodajalcev od podajanja nezakonitih odpovedi pogodb o zaposlitvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00032535
KZ-1 člen 257, 257/1, 257/2. ZLS člen 33, 33/1.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - funkcije župana - direktni naklep obarvan s posebnim namenom
Razen tega pa obarvani naklep obdolženca ni v zadostni meri konkretiziran oziroma sploh ni konkretiziran. Očitano kaznivo dejanje se lahko, upoštevaje njegov časovni okvir (od 18. 10. 2010 do 3. 3. 2011), stori le z direktnim naklepom, obarvanim s posebnim namenom (dolus coloratus).
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da (procesni) pobotni ugovor tožene stranke ni dovoljen, ker naj bi bil že pred tem izvršen materialni pobot. Stališče ni pravilno, saj tožena stranka kot delodajalec ni mogla pravno veljavno izvesti pobota svoje terjatve iz naslova odškodnine, s terjatvijo tožnice za plačilo odpravnine. Po določbi prvega odstavka 136. člena (zadrževanje in pobot izplačila plače) ZDR-1 lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih. Vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila, so neveljavna. Po določbi drugega odstavka 136. člena ZDR-1 delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila. V skladu s tretjim odstavkom 136. člena ZDR-1 delavec ne more dati soglasja iz prejšnjega odstavka pred nastankom delodajalčeve terjatve. Glede na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica ni podala soglasja za pobot terjatve, pobotna izjava tožene stranke brez soglasja tožnice ni mogla med strankama povzročiti pravnih učinkov. Zato je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da procesni pobot ni dopusten, ker je že bil opravljen materialni pobot.
Ker je sodišče prve stopnje upoštevalo ustno dogovorjeno višino plače, je pravilno upoštevalo dogovor obeh strank o višini plače, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje kršilo temeljno načelo obligacijskega prava pacta sunt servanda.
lastninska tožba (rei vindicatio) - lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil) - pridobitev lastninske pravice na premičnini - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - obstoj zastavne pravice - posest premičnine - plačilo odškodnine - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - neizvedba predlaganega dokaza - dokazna listina v tujem jeziku - neprevedena listina v tujem jeziku - materialno procesno vodstvo - prepozna dopolnitev pritožbe
Večinska sodna praksa stoji na stališču, da mora sodišče v primeru predložitve dokazne listine v tujem jeziku opraviti materialno procesno vodstvo, s katerim stranko pozove na predložitev listin v prevodu in ji dodeli rok.
Zgolj izkazana posest nad vozilom ne more pripeljati do ugotovitve, da je zastavna pravica obstajala.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja - nedovoljeni pritožbeni razlogi - subvencija za plačilo vrtca - pridobitev podatkov - trditveno breme
Stališče sodišča prve stopnje, da je „tožena stranka imela možnost preveriti podatke in kolikor bi se želela ubraniti plačila, bi morala konkretno in specificirano ugovarjati posameznemu dejstvu, navedenemu v specifikaciji“, pomeni pravilno uporabo 212. člena ZPP.
Svoje zakonske obveznosti subvencioniranja vrtcev se zato toženka, če so pogoji izpolnjeni, ne more izogniti, tudi če pogodba ni sklenjena, saj vsebino take pogodbe determinirajo določila citiranih zakonov in ustrezni sklepi CSD.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - napake volje
Tožnik je s podpisom sporazuma podal voljo glede njegove sklenitve, pri čemer je tožena stranka sestavila sporazum in ga tudi odjavila iz socialnih zavarovanj. Torej je bil sklenjen v skladu s teorijo o realizaciji pogodbe. Tudi če je tožnik podpisal sporazum zaradi morebitne upokojitve, to ne more predstavljati grožnje, bistvene zmote ali prevare (45. člen, 46. člen, 49. člen OZ). Ob tem pa preneha pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe zaradi napak volje po preteku 30 dni od dneva, ko je upravičenec izvedel za razlog izpodbojnosti oziroma od prenehanja sile, v vsakem primeru pa pravica preneha v roku enega leta, ko je bila pogodba sklenjena. Do sklenitve sporazuma je prišlo 27. 7. 2017, tožnik pa je vložil tožbo 29. 9. 2018, torej po poteku objektivnega roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00033801
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 14. KZ-1 člen 135, 135/1. URS člen 34.
plačilo odškodnine - nepremoženjska škoda - odškodnina za strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v pravico do osebne svobode - grožnja z napadom na življenje in telo - zakonski znaki kaznivega dejanja - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - pravno priznana škoda - intenziteta in trajanje strahu - stopnja duševnih bolečin - porušeno duševno ravnovesje - pravica do osebne varnosti - pomanjkljiva trditvena podlaga
Tožnik ni uspel dokazati, da bi zaradi izrečene toženčeve izjave po telefonu utrpel duševne bolečine in strah takšne intenzitete in trajanja, da bi bilo porušeno njegovo duševno ravnovesje.
Tožnik ne more zahtevati odškodnine iz dveh različnih naslovov na podlagi istih pravotvornih dejstev, saj bi to imelo za posledico podvajanje odškodnine.
obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik utemeljeno ponavlja ugovorne trditve, da je bilo do zdaj nekaj računov poravnanih, da knjigovodsko stanje ni usklajeno, da ugovarja sklepu o izvršbi v celoti tako po temelju kakor po višini. V teh trditvah je nasprotoval terjatvi upnika in zatrjeval negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. To pomeni, da je zatrjeval pravno odločilna dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dolžnik dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi. Izvršilno sodišče tudi ne presoja utemeljenosti tožbenih in ugovornih trditev, saj v ZIZ nima instrumentarija za to, temveč je to naloga pravdnega sodišča.
ZPP v 337. členu določa, da sme v pritožbi pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP. Tožena stranka v pritožbi niti ne navaja, da dokaza glede čakanja na delo ni mogla iz opravičljivih razlogov predložiti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - standard obrazloženosti ugovora
Dolžnik je nasprotoval terjatvi upnika in tako zatrjeval negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. To lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba pogodbe o zaposlitvi - ukinitev delovnega mesta
Ob ugotovitvah, da je prišlo pri toženi stranki do organizacijskih sprememb na delovnem mestu vodilni odpremnik - prodajalec, na katerem tožnik dejansko že nekaj let ni delal, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku iz poslovnega razloga, nezakonita, saj tožena stranka v sodnem postopku ni uspela dokazati, da je za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika obstajal utemeljen razlog, čeprav je bilo dokazno breme na njeni strani (prvi odstavek 84. člena ZDR-1).
Ker ni sporno, da sta prav zvin in nateg prsne ter vratne hrbtenice poškodbi, ki sta izključeni iz zavarovalnega kritja, pomeni, da tožniku iz tega naslova (kljub temu, da je tožniku nastala škoda, ki je pravno priznana) ni moč izplačati zavarovalnine oziroma do slednje na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe ni upravičen.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz zavarovanj
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov sprejelo pravilen zaključek, da tožena stranka ni dokazala, da je tožnik sam podal odpoved pogodbe o zaposlitvi in da je bila odjava iz zavarovanj zakonita.
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da bi ji moral tožnik povrniti stroške postopka do deleža 77 %. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje namreč tožena stranka stroškov v postopku na prvi stopnji sploh ni priglasila. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je stroške postopka priznalo le tožniku in jih, skladno z višino njegovega uspeha na prvi stopnji (33 %), naložilo v plačilo toženi stranki, je zato materialno pravno pravilna.