pravni pouk - podpis pravne osebe - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe
Pravni pouk ni določal podrobno kakšen naj bo pravilni podpis pravne osebe niti tega ne določa 335. člen ZPP, zato je treba razlagati določbe ZPP o popolnosti pritožbe v korist stranke. V dejanskih okoliščinah tega primera, ko je bila na pritožbi odtisnjena štampiljka upnika s firmo in sedežem ter težje berljivim podpisom - parafo se zato šteje, da gre za podpis zakonitega zastopnika. Glede na ta dva razločevalna elementa ni bilo razloga za utemeljen dvom ali gre za podpis zakonite zastopnice oziroma za dvom o njeni istovetnosti. V tem primeru je bila pritožba upnika podpisana, četudi na njej ni bilo izrecno navedenega imena in priimka zakonite zastopnice.
tožba za plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost psihiatrične bolnice - fizični napad - protipravno ravnanje - uporaba prisilnih ukrepov - poškodba hrbtenice - nastanek škode - dokazno breme - nedokazanost škode - zavrnjen zahtevek
Tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi jo utrpel njegov oče med zdravljenjem v bolnišnici v fizičnem konfliktu, v katerem naj bi zaradi protipravnega ravnanja zdravstvenega osebja utrpel poškodbo hrbtenice. Od toženke, pri kateri ima stranski intervenient zavarovano svojo odgovornost, vtožuje nepremoženjsko škodo. Sodišče je po izvedenem dokaznem postopku tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je presodilo, da tožniku ni uspelo dokazati, da je do poškodbe vretenca prišlo v zatrjevanem dogodku.
Sodna praksa v določenih okoliščinah, ko je dokazovanje določenega dejstva zaradi objektivnih okoliščin nemogoče, dopušča lajšanje dokazne stiske z nižjim dokaznim standardom „pretežne verjetnosti“ (namesto prepričanosti). Vendar tudi v primeru, če bi se postavili na stališče, da konkretna zadeva predstavlja takšen primer, zahtevku ne bi bilo mogoče ugoditi, saj rezultati izvedenega dokaznega postopka niso ponudili zadostne opore za nasprotne dokazne zaključke niti ob upoštevanju nižjega dokaznega standarda. Kot je razvidno zgoraj, kombinacija številnih dejstev, predvsem pa pojasnila izvedenca, vzbujajo močan dvom, da je do poškodbe hrbtenice prišlo ravno v zatrjevanem škodnem dogodku, medtem ko dokazni postopek ni ponudil nobenih nasprotnih dokaznih rezultatov.
obogatitveni zahtevek - vračilo v naravi - pogodba o dosmrtnem preživljanju - povrnitev vlaganj
Obogatitveni zahtevek je primarno usmerjen v vrnitev točno tistega predmeta, ki ga je prejemnik (neupravičeno) prejel. Načeloma se predmet obogatitve vrača v naravi.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00033340
OZ člen 562. ZD člen 121.
preužitek - denarna renta - sprememba preužitka - oblika pogodbe o dosmrtnem preživljanju - pogodba o dosmrtnem preživljanju - sprememba pogodbe o dosmrtnem preživljanju - sprememba pravice v dosmrtno denarno rento - vsebinska presoja - bistveno spremenjene okoliščine
Tožnik utemeljeno opozarja na napačno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da sprememba preužitka v dosmrtno denarno rento po analogiji s pogodbo o dosmrtnem preživljanju ni mogoča. V konkretnem primeru gre za obligacijsko razmerje, nastalo pred uveljavitvijo OZ, saj je preužitek med pravdnima strankama pričel veljati in se izvajati v letu 1986, zato se v tej zadevi uporabljajo prej veljavne določbe ZD. V praksi se je za preužitek uveljavila analogna uporaba pravil pogodbe o dosmrtnem preživljanju, torej tudi 121. člena ZD, ki je dopuščal možnost spremembe preživljančeve pravice v dosmrtno denarno rento, če je to ustrezalo eni in drugi stranki. Tej določbi je danes vsebinsko enak 562. člen OZ. Drži, da je nomotehnično res umeščen (le) v poglavje o pogodbi o dosmrtnem preživljanju, a je zaradi podobnih značilnosti te pogodbe s pogodbo o preužitku in ker sedmo poglavje posebnega dela OZ ne ureja razveze ali spremembe pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi spremenjenih razmer, tudi po uveljavitvi OZ, pri presoji pogodbe o preužitku, primerna njegova smiselna uporaba.
Kljub zmotnemu izhodišču sodišča prve stopnje, pa to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, saj je sodišče prve stopnje ob smiselni uporabi 562. člena OZ opravilo tudi vsebinsko presojo možnosti spremembe preužitka v dosmrtno denarno rento.
Preužitek ni namenjen neomejenemu financiranju in skrbi za preužitkarja, neodvisno od njegovih lastnih sposobnosti za preživetje. Preužitkar mora tudi z lastnimi finančnimi sredstvi, če jih ima, prispevati k lastnemu preživljanju, prevzemnik pa z dogovorjenimi dajatvami in storitvami zagotavljati, da preužitkarju vse do smrti ne primanjkuje ničesar za dostojno življenje.
Do spremembe razmer, ki utemeljujejo spremembo naturalnih obveznosti v denarno rento, lahko pride na strani ene, druge ali obeh pogodbenih strank. Te spremembe so lahko individualne (v osebni ali premoženjski sferi pogodbenika) ali splošne (izven osebne ali premoženjske sfere pogodbenikov), vedno pa morajo biti take, da je zaradi njih izpolnjevanje pogodbe postalo znatno oteženo. Ali je nastala takšna situacija, sodišče presodi upoštevaje vse okoliščine primera
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00032692
ZDR-1 člen 7, 8, 47, 179, 179/1.. OZ člen 131, 179, 179/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Ugotovljeno ravnanje stranskega intervenienta (kadar je prišel v pisarno tožene stranke je vztrajno vstopal v tožničin osebni prostor, se je dotikal in naslanjal nanjo, ji dajal pripombe o njeni postavi in videzu, o tem kako je lepa, kako je vesel, da ima tako lepo tajnico, jo spraševal "za koga se je uredila", ji mežikal, zavijal z očmi, ji namenjal globoke poglede, tožnico je nagovarjal, naj se mu pridruži pri obisku nogometnega turnirja ter ji obenem prigovarjal, da bi lahko večkrat z njim kam šla ter da bi bil že čas, da zamenja svojega partnerja,...), takratnega zakonitega zastopnika tožene stranke, je neprimerno, protipravno in predstavlja spolno nadlegovanje na delovnem mestu v smislu 7. člena ZDR-1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja - nedovoljeni pritožbeni razlogi - subvencija za plačilo vrtca - pridobitev podatkov - trditveno breme
Stališče sodišča prve stopnje, da je „tožena stranka imela možnost preveriti podatke in kolikor bi se želela ubraniti plačila, bi morala konkretno in specificirano ugovarjati posameznemu dejstvu, navedenemu v specifikaciji“, pomeni pravilno uporabo 212. člena ZPP.
Svoje zakonske obveznosti subvencioniranja vrtcev se zato toženka, če so pogoji izpolnjeni, ne more izogniti, tudi če pogodba ni sklenjena, saj vsebino take pogodbe determinirajo določila citiranih zakonov in ustrezni sklepi CSD.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00034263
OZ člen 346, 346/1, 352, 352/3. ZPP člen 253, 254.
plačilo odškodnine - nepremoženjska in premoženjska škoda - malomarno zdravljenje - ugovor zastaranja - začetek teka zastaranja - zaključek zdravljenja - vedenje o škodi in povzročitelju - sukcesivno nastajajoča škoda
Zastaranje odškodninske terjatve za škodo, nastalo zaradi kršitve pogodbene obveznosti, začne teči prvi dan po dnevu, ko je oškodovanec imel pravico zahtevati njeno izpolnitev, to je po kršitvi pogodbene obveznosti (prvi odstavek 346. člena OZ). Zapadlost terjatve iz pogodbenega razmerja določa tudi trenutek pričetka teka zastaralnega roka zaradi odškodninskega zahtevka zaradi nepravilne izpolnitve. Pri odškodninski odgovornosti zaradi kršitve pogodbene obveznosti pa je pomembno še, da oškodovanec izve za škodo. Sodna praksa veže začetek zastaranja na trenutek, ko je škoda določljiva in ko je oškodovanec izvedel za vse okoliščine, na podlagi katerih je mogel ugotoviti obseg in višino škode ter je imel vse realne možnosti za uveljavitev odškodninskega zahtevka. Pomembno je védenje oškodovanca oziroma vsaj možnost njegove seznanitve z obsegom škode in z povzročiteljem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035214
ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 236, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 190.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - nedovoljeno razpolaganje s stvarjo iz skupnega premoženja - oddaja stanovanja v najem - najemna pogodba za stanovanje - najemnine za več let - najemnik - začasno prebivališče - sedež gospodarske družbe - pravica do dokazovanja - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - onemogočanje izvedbe dokaza - vabilo priči za zaslišanje - pravilni naslov - dokazno breme - razpravno načelo - dokazna ocena vseh dokazov - uporaba skupnega premoženja - neupravičena obogatitev - uporabnina - nedopustne pritožbene novote
Navajanje tožnice, da je zaslišanje priče predlagala že ob vložitvi tožbe, da naj bi bil dokaz tedaj še vedno realno izvedljiv, v letu 2019 pa je njegova izvedba onemogočena ali vsaj znatno otežena, nadalje, da je poskušala priti v stanovanje in da je tekom sodnega postopka izgubila vse stike z navedeno osebo, za presojo pravilnosti izpodbijanih zaključkov ni bistveno, saj je šlo ves čas za njen dokazni predlog, zaradi česar je bila (upoštevaje 236. člen ZPP oziroma v pravdnem postopku ključno razpravno načelo) dolžna naslov za vabljenje predlagane priče priskrbeti sama, prav tako pa sama nosi posledice opustitve predložitve teh podatkov.
opravljanje drugega dela - sprememba delovnega mesta
ZDR-1 omogoča sklepanje pogodbe o zaposlitvi, bodisi za delo na delovnem mestu bodisi za vrsto dela. Če se sklene pogodba o zaposlitvi za delovno mesto, je delavec dolžan opravljati delo le na tem delovnem mestu, ob vsaki spremembi delovnega mesta pa mora delodajalec delavcu ponuditi v podpis novo pogodbo o zaposlitvi. V kolikor pa stranki skleneta pogodbo o zaposlitvi za vrsto dela, je delovno razmerje bolj prožno in se delo delavca lahko prilagaja, glede na potrebe delovnega procesa. V tem primeru je delavec dolžan opravljati vsa dela v okviru vrste del po pogodbi o zaposlitvi, za katera se zahtevajo enaka stopnja in smer izobrazbe.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - napake volje
Tožnik je s podpisom sporazuma podal voljo glede njegove sklenitve, pri čemer je tožena stranka sestavila sporazum in ga tudi odjavila iz socialnih zavarovanj. Torej je bil sklenjen v skladu s teorijo o realizaciji pogodbe. Tudi če je tožnik podpisal sporazum zaradi morebitne upokojitve, to ne more predstavljati grožnje, bistvene zmote ali prevare (45. člen, 46. člen, 49. člen OZ). Ob tem pa preneha pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe zaradi napak volje po preteku 30 dni od dneva, ko je upravičenec izvedel za razlog izpodbojnosti oziroma od prenehanja sile, v vsakem primeru pa pravica preneha v roku enega leta, ko je bila pogodba sklenjena. Do sklenitve sporazuma je prišlo 27. 7. 2017, tožnik pa je vložil tožbo 29. 9. 2018, torej po poteku objektivnega roka.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - standard obrazloženosti ugovora
Dolžnik je nasprotoval terjatvi upnika in tako zatrjeval negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. To lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen.
ZDR-1 člen 9, 118, 118/2.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 75.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 3.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - pavšalna odškodnina - kolektivna pogodba - sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracije
Glede na to, da je bilo pravnomočno odločeno, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, je tožnik upravičen do odškodnine na podlagi 75. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji v višini petih izplačanih povprečnih plač v zavodu.
Odškodnina oziroma denarno povračilo na podlagi 118. člena ZDR-1 nadomešča reintegracijo in pokriva škodo, ki jo delavec utrpi zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pogodbena kazen iz 75. člena KPVIZ pa ima kaznovalni in preventivni namen odvračanja delodajalcev od podajanja nezakonitih odpovedi pogodb o zaposlitvi.
Utemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo izvedbo dokazov toženke z vpogledom v spise. Izvedbo teh dokazov je na naroku pavšalno zavrnilo, kar je toženka takoj grajala. V sodbi ni niti navedlo, katerih predlaganih dokazov ni izvedlo, prav tako pa ni obrazložilo, zakaj je izvedbo dokazov na naroku zavrnilo. Očitana kršitev je kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Dolžnost, da sodišče v sklepu, sprejetem na naroku za glavno obravnavo, najkasneje pa v sodbi, obrazloži, zakaj je štelo, da izvedba s strani toženke predlaganih dokazov ni potrebna, izhaja iz odločbe Up -77/01 z dne 4. 3. 2004, pa tudi številnih odločb Vrhovnega sodišča RS.
Glede na to, da je tožnik v tožbi navedel, da sta oba skupna otroka pravdnih strank polnoletna, in za to predložil dokaze - izpiska iz rojstne matične knjige, sodišče prve stopnje glede na 4. točko 416. člena ZPP upravičeno tožbe ni poslalo organu, pristojnemu za socialne zadeve, da ta opravi svetovalni razgovor. Neutemeljen je tudi nadaljnji očitek v pritožbi, da sodišče v sodbo ni vključilo sporazuma o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med tožencema, sklenjenega pri notarki in vpisanega v register po DZ, in da ni poskrbelo za ureditev stikov med staršema in otrokoma ter da ni poskrbelo za preživljanje obeh šoloobveznih otrok. Niti po zgoraj navedenih določbah ZPP (415. - 421. člen) niti po ZZZDR sodišče ni dolžno v sodbo o razvezi zakonske zveze po tožbi vključiti sporazuma o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med tožencema, sklenjenega pri notarki, in zato ni utemeljen očitek, da v sodbi niso navedena odločilna dejstva po členu 339 ZPP. Prav tako v predmetni zadevi sodišče ni bilo dolžno poskrbeti za ureditev stikov med staršema in otrokoma ter za preživljanje obeh otrok, saj sta slednja polnoletna, kot izhaja iz izpiskov iz rojstne matične knjige in nesporno nad njima ni podaljšana roditeljska pravica.
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da bi ji moral tožnik povrniti stroške postopka do deleža 77 %. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje namreč tožena stranka stroškov v postopku na prvi stopnji sploh ni priglasila. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je stroške postopka priznalo le tožniku in jih, skladno z višino njegovega uspeha na prvi stopnji (33 %), naložilo v plačilo toženi stranki, je zato materialno pravno pravilna.
izvršilni stroški - stroški, ki so bili potrebni za izvršbo - stroški izterjave dolga - izterjava denarne terjatve v tuji valuti
Upnica je zahtevala povrnitev sodne takse za predlog in sklep o izvršbi in povrnitev stroškov izterjave terjatve v Avstriji. Stroški predhodne izterjave v Avstriji skladno s petim odstavkom 38. člena ZIZ za predmetno izvršbo niso potrebni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031656
ZZZDR člen 51, 59, 84. ZPP člen 207.
tožba na ugotovitev solastninskega deleža na skupnem premoženju - višina solastninskega deleža - skupna vlaganja - darilna pogodba - vračanje darila - razveza zakonske zveze - skupno premoženje - posebno premoženje - vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - smrt stranke ni razlog za prekinitev postopka
Enotno stališče sodne prakse je, da so v času veljavnosti ZTLR vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje enega od zakoncev, če so bila tako obsežna, da je premoženje spremenilo identiteto, povzročila transformacijo posebnega premoženja v skupno premoženje zakoncev. Vložek posebnega premoženja enega zakonca zato vpliva na višino deležev zakoncev na skupnem premoženju. V takem primeru ni mogoče uporabiti 84. člena ZZZDR, ki je podlaga za vračilo nesorazmernega darila zaradi razveze zakonske zveze, pač pa darovalec ob ugotavljanju deležev na skupnem premoženju uveljavlja vrednost darila kot svoj vložek v skupno premoženje.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz zavarovanj
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov sprejelo pravilen zaključek, da tožena stranka ni dokazala, da je tožnik sam podal odpoved pogodbe o zaposlitvi in da je bila odjava iz zavarovanj zakonita.