kolektivni delovni spor - razveljavitev volitev - kandidat - volitve v svet delavcev - aktivna volilna pravica - poslovodna oseba
Četudi je kandidatka za volitve v svet delavcev po pogodbi o zaposlitvi opravljala dodatna dela in naloge nadomeščanja vodje proizvodnje, ni štela za vodilno delavko. V času volitev je zato imela aktivno volilno pravico.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0064172
ZIZ člen 64, 65, 76, 76/2, 189, 189/7, 191, 191/1. OZ člen 417, 418. ZZZDR člen 56, 56/2. SPZ člen 141.
ugovor tretjega - tožba na nedopustnost izvršbe – izvršba na nepremičnine - skupno premoženje – pričakovalna pravica – cesija – cesija zavarovane terjatve – hipoteka – vpis v zemljiško knjigo – dobra vera
Kupec (v izvršbi prodane nepremičnine) je izpolnil vse pogoje veljavne prodaje in tudi položil kupnino. Neaktivnost sodišča, ki še ni izdalo sklepa o domiku, mu ne more iti v škodo. Kljub temu je pridobil pravico in ta ne sme biti prizadeta. Ugovor tretjega v takem primeru ne more več doseči svojega namena, t.j. preprečiti izvršbo na nepremičnino.
Za prenos hipoteke na cesionarja zadošča že cesija s hipoteko zavarovane terjatve in ni potrebna še vknjižba hipoteke.
Vpis pripojitve ima torej konstitutivni učinek in pritožba zoper sklep o vpisu pripojitve in posledično izbrisu prevzete družbe iz sodnega registra ni pravno sredstvo s suspenzivnim učinkom, ko bi pravne posledice pripojitve nastopile šele s pravnomočnostjo sklepa o vpisu pripojitve in sklepa o izbrisu prevzete družbe iz sodnega registra.
Ena od pravnih posledic vpisa pripojitve je po tretjem odstavku 591. člena ZGD-1 tudi prenehanje prevzete družbe, zato mora registrsko sodišče hkrati z odločitvijo o vpisu pripojitve po drugem odstavku 20. člena ZSReg po uradni dolžnosti odločiti tudi o izbrisu prevzetih družb iz sodnega registra. To pomeni, da je datum vpisa pripojitve enak datumu izbrisa privzetih družb iz sodnega registra.
nepopolna vloga – nepopolna pritožba – nezadostno število izvodov pritožbe
Okoliščina, da pritožba ni bila vložena v zadostnem številu, ne pomeni, da jo je moč šteti za nepopolno. Pri naknadni predložitvi manjkajočih izvodov pritožbe ne gre za njeno dopolnitev (ki je 336. člen ZPP ne dopušča), saj se ta pojem že gramatikalno nanaša na tiste pomanjkljivosti vložene pritožbe, ki se tičejo njenih obveznih v 335. členu ZPP predvidenih sestavin (tudi iz prvega odstavka 108. člena ZPP je jasno razvidno, da se pojem dopolnitve oziroma poprave vloge nanaša na njeno nerazumljivost oziroma pomanjkanje obveznih sestavin, medtem ko se primer vložitve nezadostnega števila izvodov vloge obravnava v posebnem petem odstavku istega člena). Da se 336. člen ZPP vsebinsko nanaša na sestavine iz 335. člena ZPP (oziroma pomankljivosti v tem oziru), pa je moč zaključiti tudi na podlagi dejstva, da si člena sledita.
padec na ledu – protipravno ravnanje – soprispevek oškodovanca – dolžnostno ravnanje
Povprečno skrben odrasel pešec ve, da so na takih neočiščenih poteh možni zdrsi, saj se lahko pod novozapadlim snegom skrivajo očem skrite ovire, zlasti zaplate starejšega poledenelega snega in ledene ploskve. Primarni vzrok za padec je bil zato res, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, posledica izostanka dolžnostnega ravnanja tožene stranka, vendar bi tožnica, če se je med več možnimi potmi odločila za tisto, ki ni bila očiščena novozapadlega snega in je bila le shojena, morala ravnati očitno bolj pazljivo in previdno, ali pa se za tveganje ne bi odločila in bi uporabila kakšno drugo, ustrezno očiščeno pot. Predvidljivost nastanka škode ob ravnanju, kakršnega je pokazala tožnica, je bila precejšnja, možnost preprečljivosti nesreče z njenim drugačnim, skrbnejšim ravnanjem pa prav tako. Pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava ugotavlja, da je tožnica sama prispevala k nastanku škodnega dogodka v višini 40 %.
obnova postopka – poseg v strankino pravico do obravnavanja pred sodiščem - zamudna sodba – razveljavitev 2. odst. 282. člena ZPP
Pri obravnavanju predloga za obnovo postopka kot izrednega pravnega sredstva oziroma presoji, ali je podan obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP, je po mnenju pritožbenega sodišča razveljavitev 2. odst. 282. člena ZPP potrebno upoštevati. Ustavno sodišče Republike Slovenije je namreč to določbo razveljavilo prav zaradi ugotovitve, da takšna ureditev pomeni nedopusten poseg v pravico tožene stranke do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije in je zato z njo v neskladju. Drugačno ravnanje bi pomenilo, da bi sodišče v postopku s tem pravnim sredstvom dejansko odločilo v nasprotju z Ustavo, saj bi pri presoji obnovitvenega razloga svojo odločitev moralo opreti na protiustavno zakonsko procesno določbo. Če se torej izkaže, da je sodišče pri odločanju uporabilo oziroma se oprlo na takrat še veljavno, vendar pa protiustavno zakonsko procesno določbo, in s tem poseglo v strankino pravico do obravnavanja pred sodiščem, je takšno ravnanje, ne glede na to, da je bilo procesno določilo razveljavljeno kasneje, protiustavno in s tem nezakonito.
avtorsko pravo - avtorska pravica – avtorski honorar – prosta uporaba avtorskega dela – uporaba avtorskega dela – prodaja nosilcev glasbe ali naprave predvajanja
Glasba se je v trgovinah tožene stranke izmenično predvajala iz različnih aparatov oziroma fonogramov z namenom »preizkusnega« kot tudi »trgovskega« predvajanja. Da naj bi šlo za stalno predvajanje istega nosilca glasbe ali naprave, tožeča stranka niti ni zatrjevala. Aparati, na katerih se je glasba predvajala, so bili vsi prodajni artikli. Predvajanje, ki kot tako predstavlja običajno uporabo glasbenih avtorskih del, je ostajalo omejeno na okvir prodajalne, kar prav tako kaže na to, da je vse potekalo v razumnih mejah oziroma v skladu z namenom vzpostavljene omejitve avtorskih pravic. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je moč govoriti o izjemi iz 57. člena ZASP, pri čemer so izpolnjene tudi vse predpostavke splošnega pravila iz 46. člena ZASP. Zaradi tega obveznost tožene stranke na plačilo avtorskega honorarja ni podana.
Glede na to, da zaveza tožeče stranke za plačilo temelji na pogodbi, se sodišče prve stopnje utemeljeno ni ukvarjalo z vprašanjem, kdo je kriv za zamudo in nadalje, ali je tožena stranka ob prevzemu vozil izjavila, da bo zahtevala pogodbeno kazen.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - narok za obravnavo ugovora - načelo kontradiktornosti - nadomestni sklep
Ko sodišče sprejme odločitev na podlagi izida dokazovanja po petem odstavku 405.člena ZFPPIPP (in izda odločbo), ponovna, drugačna presoja dokazov s strani prvostopenjskega sodišča, ki ji sledi vsebinsko drugačna odločitev od prejšnje, z izdajo nadomestnega sklepa, ni dopustna.
predznamba zastavne pravice – učinki začetka stečajnega postopka
V konkretnem primeru učinke stečajnega postopka določa čl. 94 ZZK-1, ki določa, da učinki začetka stečajnega postopka nastopijo z začetkom dneva, ko je bil izdan sklep o začetku stečajnega postopka. Začetek stečajnega postopka je ovira za dovolitev vpisa zaznambe vrstnega reda na podlagi predlogov, ki jih je zemljiškoknjižno sodišče prejelo po trenutku ko učinkuje začetek stečajnega postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - možnosti za nadaljnjo zaposlitev
Dejstvo, da gre za večje strojniško podjetje, še ne pomeni, da je imela tožena stranka v času podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na voljo prosta delovna mesta, ki bi jih lahko tožnik zasedel, zlasti ker tožnik ni konkretno navedel, katero (prosto) delovno mesto bi bilo zanj ustrezno.
odvzeta poslovna sposobnost - pritožba poslovno nesposobne osebe
Pritožbo osebe, katere predlog je bil zaradi pomanjkanja poslovne sposobnosti zavržen, je pritožbeno sodišče obravnavalo, ker ima vsak procesno sposobnost, da samostojno vloži pritožbo zoper odločbo, ki njegovo procesno sposobnost zanika.
Priči sta bili zaslišani na istem naroku za glavno obravnavo in v uvodu zaslišanja navedli isti naslov prebivališča. Takoj po zaslišanju je vsaka od njiju priglasila potne stroške na relaciji kraj A – kraj B in nazaj. Tožnici so bile torej vse okoliščine, ki jih je navedla v pritožbi, znane na naroku za glavno obravnavo. Ne glede na to tedaj, ko se je bilo še mogoče na hiter in zanesljiv način prepričati o utemeljenosti zahtev za povrnitev stroškov, nobeni od njiju ni nasprotovala. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da ni uspela vzpostaviti tolikšnega dvoma v pravilnost odločitev, da bi to narekovalo njuno spremembo ali celo razveljavitev oziroma ponovno odločanje o zahtevi.
ZDR člen 32, 35, 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 166. KZ-1 člen 261, 261/1, 262. Direktiva 2003/88/ES člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - zagovor - vabilo na zagovor - pisna obdolžitev - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Pri presoji, ali je bil tožniku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogočen zagovor, je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, predvsem dejstvo, da se je tožnik nahajal v tujini in da je bil odsoten z dela zaradi bolezni. Iz teh razlogov je tožena stranka v prvem vabilu na zagovor tožnika zgolj pozvala, da najkasneje v treh dneh po prejemu vabila po dogovoru s kadrovsko službo poda svoj zagovor, v drugem vabilu pa je natančno določila, kje in kdaj naj tožnik poda zagovor. Četudi v tem drugem vabilu ni bila vsebovana pisna obdolžitev, ne gre za kršitev določb ZDR oziroma pravice do obrambe, saj je treba obe vabili obravnavati kot celoto.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/8, 58, 58/4. OZ člen 311. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – izvršilni naslov – obrazloženost ugovora – razlogi za ugovor – prenehanje terjatve – materialnopravni pobot – pritožbene novote
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ne predloži dokazov za svoje trditve, ugovor ne izpolnjuje standarda obrazloženosti.
Ugovor prenehanja terjatve zaradi materialnopravnega pobota je v izvršilnem postopku, ki teče na podlagi izvršilnega naslova, možen le, če so izpolnjeni pogoji za pobot po Obligacijskem zakoniku.
podjemna pogodba – napake – prevzem dela – plačilo za opravljeno delo - obligacija končnega rezultata
Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožnica ni opravila s pogodbo dogovorjenega dela tako, da bi bil dosežen končni rezultat dela kot pogoj uspešnosti dela, sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati in se opredeljevati glede dogovora o višini plačila. Zahtevek je namreč bil zavrnjen že po temelju in na takšno odločitev dogovor o višini plačila ni imel vpliva.
pogodba o finančnem leasingu - dokaz z zaslišanjem stranke – kršitev pravice do kontradiktornosti – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – trditveno in dokazno breme
Pritožbeni očitek, da je sodišče z zavrnitvijo predloga za preložitev naroka za glavno obravnavo zaradi izostanka tožene stranke, kršilo pravico do dokaza kot sestavni del pravice do izjave pred sodiščem iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljen. Tožena stranka je bila v skladu z določbo drugega odstavka 261. člena ZPP na narok, na katerem bi se izvedel dokaz z njenim zaslišanjem, pravilno vabljena po pooblaščencu, vendar se na vabilo ni odzvala in svojega izostanka ni opravičila, zato je sodišče ta dokazni predlog zavrnilo.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 272, 273. ZDR člen 54.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija
Zgolj z navedbo, da je tožnik primopredajo poslov opravljal po izteku veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ni verjetno izkazana terjatev, saj ni verjetno izkazano, da se tožnikova pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ker naj bi tožnik na delu ostal po izteku časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena. Zato ni pogojev za izdajo začasne odredbe s pozivom tožnika nazaj na delo in priznanjem pravic iz delovnega razmerja do pravnomočne odločitve v sporu.