skupno premoženje - posebno premoženje – dokazno breme
Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje. Obe predpostavki, torej da je bilo premoženje pridobljeno z delom in v času trajanja zakonske zveze, mora zatrjevati in dokazati zakonec, ki zatrjuje takšno naravo premoženja.
Pravdni stranki sta v času trajanja zakonske skupnosti očitno pridobivali skupna sredstva, s katerimi bi bilo parcelo mogoče kupiti. S tem pa je tožnica prevalila dokazno breme, da ne gre za skupno premoženje, na toženca.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 45, 46, 46a, 47.
nagrada izvedenca - odmera nagrade izvedencu - dodatna dokumentacija
Iz 46. člena Pravilnika izhaja, da izvedencu pripada nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije. Za dodatno dokumentacijo je šteti vse, kar ni zaobseženo v samem spisu s prilogami (za študij slednjega je izvedenec posebej upravičen do nagrade po določbah 45. člena Pravilnika). Višina nagrade je tudi v tem primeru odvisna od obsega te dokumentacije. Sodišče prve stopnje je izvedencu iz tega naslova priznalo za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, ki obsega od 50 do 100 strani (zelo obsežna dokumentacija) znesek 138,00 EUR, čeprav obseg dokumentacije iz predloženega obračuna izvedenca ni razviden. Ker izvedenec ni navedel, katero dodatno dokumentacijo je zbral in proučil, in ker iz spisa ni mogoče ugotoviti, katera bi bila ta dodatna dokumentacija, izvedencu nagrade iz tega naslova ni mogoče priznati.
Ob izrazito neznatnem solastniškem deležu se lahko izkaže, da je velikost idealnega deleža odločilna predpostavka za dodelitev celotne stvari solastniku, vendar to ne velja za konkretni primer, saj ima nasprotna udeleženka ¼ lastniški delež, dokazala pa je na podlagi načina dosedanje rabe nepremičnine in glede na njene potrebe, da ima prednost pred predlagateljico, da ji nepremičnina pripade v last v celoti.
ZTLR člen 28, 72. ODZ paragraf 838. SPZ člen 92, 92/1, 92/2.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje nepremičnine - pogoji za priposestvovanje - dobra vera - obstoj pravnega naslova
Ker je sodišče ugotovilo, da obstoja pravnega naslova tožnika nista izkazala, da sta se torej zavedala ali bi se morala zavedati, da ne razpolagata z veljavnim pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice, je že zgolj iz tega razloga izključeno priposestvovanje, saj je še zato izpodbita domneva dobrovernosti priposestvovanja. Priposestvovalci morajo biti vsaj upravičeno prepričani, da razpolagajo z veljavnim pravnim naslovom. Le v tem primeru lahko dejansko prevlada nad pravnim. Če je izkazano, da niti ne obstaja pravni naslov, je ta način pridobitve lastninske pravice izključen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok za podajo odpovedi - zagovor
Četudi je tožena stranka v obdolžitvi, ki je bila priložena vabilu na zagovor pred odpovedjo, navedla tudi kršitve, ki so bile predmet predhodnih pisnih opozoril na izpolnjevanje obveznosti, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zaradi drugih, kasnejših kršitev utemeljena.
spor majhne vrednosti – nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja
Ker gre v predmetni zadevi za spor majhne vrednosti, v katerem so pritožbeni razlogi omejeni na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zmotno uporabo materialnega prava, obširne pritožbene navedbe, da je bila naročnik del družba F., d.o.o., in ne tožnica, pomenijo nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja.
Sodišče mora o priglašenih stroških praviloma odločiti v vsakem sklepu, odločanje pa, shematsko gledano, poteka v dveh fazah. Sodišče najprej odloči o obveznosti povrnitve stroškov, nato pa sledi še njihova odmera, v okviru katere se mora sodišče opredeliti do utemeljenosti stroškovnega zahtevka po temelju in po višini. Sodišče prve stopnje je predlagano izvršbo sicer res dovolilo tako, kot jo je predlagala upnica, torej tudi za priglašene stroške, vendar pa je na ta način odločilo le o obveznosti povrnitve teh stroškov, o njihovi višini pa sklep o izvršbi odločitve (odmere) nima.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068647
OZ člen 168, 168/2, 169, 270.
valorizacija zavarovalne vsote – valorizacija odškodnine – AO plus zavarovanje
Tudi v primeru, ko tožeča stranka zahteva povrnitev nematerialne škode na podlagi AO plus zavarovanja, je pred ali med pravdo na račun odškodnine plačane zneske treba valorizirati.
Po 9. členu ZBPP odobrena brezplačna pravna pomoč ne pokriva plačila stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je tožnica na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči oproščena tudi plačila pravdnih stroškov nasprotne stranke (toženca in toženke). Ker je tožnica tožbo umaknila, mora na podlagi 158. člena ZPP tožencu in toženki povrniti pravdne stroške.
odvzeta poslovna sposobnost - pritožba poslovno nesposobne osebe
Pritožbo osebe, katere predlog je bil zaradi pomanjkanja poslovne sposobnosti zavržen, je pritožbeno sodišče obravnavalo, ker ima vsak procesno sposobnost, da samostojno vloži pritožbo zoper odločbo, ki njegovo procesno sposobnost zanika.
zdravniška napaka – nestrokovno zdravljenje - višina škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Zlom zapestja se kljub operaciji ni pravilno zarasel, gibljivost je lažje zmanjšana, tožnik občasno čuti lažje bolečine, pri fizičnih naporih tudi srednje intenzitete, oviran pa je pri težjih fizičnih in športnih aktivnostih. Zaradi omejene gibljivosti je oviran pri vožnji avtomobila. Ker je bil tožnik v preteklosti aktiven športnik in je siceršnja fizična aktivnost za tožnika velikega pomena, gre pa za mlado osebo (ob zaključku sojenja je bil star 27 let), prisojena odškodnina iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti v višini 8.000,00 EUR oz. 8,2 plači (upoštevajoč 20% odgovornost torej v višini 1600 EUR) ni previsoko odmerjena.
URS člen 160. ZPP člen 17, 18. ZUstS člen 23.a. ZSPJS člen 13. ZSSloV člen 58. ZVRS člen 21.
kolektivni delovni spor - podzakonski akt - sodna pristojnost
Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov Slovenske vojske v plačne razrede (enako kot uredba, s katero je bila ta uredba spremenjena), za katero predlagatelj trdi, da je v nasprotju z ZSPJS, je podzakonski predpis. O skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in zakoni pa odloča ustavno sodišče, ki ni del sodstva v smislu 17. člena ZPP. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje, ob ugotovitvi, da za sojenje ni pristojno, tožbo oziroma predlog v kolektivnem delovnem sporu utemeljeno zavrglo (in ne odstopilo za odločanje pristojnemu sodišču/organu).
Sklep o skupnem obravnavanju tožbe in nasprotne tožbe ne predstavlja popolnoma nobene ovire za ta naknadni vstop E. G., (kakor tudi ne ovire za morebiten vstop kakšne druge nove stranke na obeh straneh osnovne ali nasprotne tožbe, če bi bili za to seveda izpolnjeni pogoji iz 191. člena ZPP, ki so edino relevantni. Obstoj predpostavk za skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe (kot so opredeljene v 183. členu ZPP) ne izključuje (preprečuje) hkratnega obstoja predpostavk naknadnega sosporništva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0062742
SPZ člen 49.
ugotovitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice – originarna pridobitev lastninske pravice – pravnoposlovni prenos lastninske pravice
Tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnica lastnica do polovice sporne nepremičnine, je stvarno pravne narave in kot tak terja ugotovitev, da je tožnica postala lastnica oziroma solastnica sporne nepremičnine na podlagi zakona, medtem ko pritožnica v tožbi navaja, da je pridobila sporno nepremičnino na pravno poslovni način od pravne prednice toženih strank. Sodno varstvo z ugotovitvenim tožbenim zahtevkom ima torej podlago v materialnem pravu le tedaj, kadar je neposredni pravni temelj pridobitve lastninske pravice zakon. V predmetnem sporu pa tožeča stranka ni navedla nobenega dejstva, na podlagi katerega bi lahko sklepali, da je izvorno pridobila lastninsko pravico, temveč se sklicuje le na prodajno pogodbo, kot pravni temelj pridobitve lastninske pravice. Kupec zgolj s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe na nepremičnini še ne pridobi lastninske pravice, kajti potreben je še pridobitni način, to je vpis v zemljiško knjigo.
pogoji za dovolitev zemljiškoknjižnega vpisa – začetek učinkovanja vpisov
Zemljiškoknjižni postopek je v razmerju do postopka zavarovanja izvedbene narave, kar pomeni, da mora zemljiško sodišče ob prejemu obvestila o izdani predhodni odredbi le–to vpisati v zemljiško knjigo in pred tem preveriti le, če so ob vložitvi predloga oziroma ob prejemu obvestila bili izpolnjeni pogoji iz 51. in 148. člena ZZK-1, odločilen trenutek je torej trenutek, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo. Okoliščina, da je bila izdana predhodna odredba naknadno s sklepom z dne 16.11.2011 razveljavljena, na pravilnost vpisa na podlagi prejetega obvestila ne vpliva, Okrožno sodišče v Ljubljani bo namreč moralo tudi o razveljavitvi obvestiti zemljiškoknjižno sodišče. Ko bo le-to obvestilo prejelo, bo opravilo izbris vpisane predznambe, če bodo za to izpolnjeni pogoji.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Oškodovanec je utrpel zvin vratne hrbtenice, pretres možganov, rupturo sprednjega križnega ligamenta levega kolena, udarnino prsnega koša in udarnino trebuha. Pravična denarna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem znaša 6.000,00 EUR, za zmanjšanje življenjskih aktivnosti pa 5.000,00 EUR.
SPZ člen 10, 271, 271/2. ZZK-1 člen 8, 40, 40/1, 40/1-3. ZPN člen 7. ZLNDL člen 1, 3.
stavbna pravica – originalna pridobitev pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – izbrisna tožba – pasivna legitimacija – pravica uporabe na stavbi
Ker toženke v pravnem prometu niso bile dobroverne in so za pravico tožnice na stavbi, ki jo je pridobila originalno, vedele, se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo sklicujejo neutemeljeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067846
OZ člen 179, 179/1.
datum izdaje sodbe – čast in dobro ime – odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da v primeru, kadar žaljivo ravnanje ni znano drugim osebam, posega v čast in dobro ime ne more biti. Določen škodni dogodek lahko tako pusti posledice le na oškodovančevi zavesti o lastni vrednosti, v ugled, kakršnega ta oseba uživa v družbi, pa ravno zaradi intimnosti oziroma internosti dogodka, ni poseženo.
Sodišče prve stopnje je v uvodu izpodbijane sodbe zapisalo datum izdaje sodbe, ki ne sovpada z datumom zaključka glavne obravnave, kar predstavlja kršitev pravil pravdnega postopka, vendar gre za relativno kršitev, ki na pravilnost in zakonitost sodbe ni vplivala. Sodišče je namreč pri odločanju o zahtevkih upoštevalo dejansko in pravno podlago, kot je bila podana na dan zaključka glavne obravnave.
Sodišče prve stopnje je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in na podlagi listin v spisu, zlasti pogodbe namesto razlastitve z dne 05. 10. 1983 ter izpovedbe tožnice utemeljeno zaključilo, da je bil namen, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena, izpolnjen.
ZDR člen 32, 35, 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 166. KZ-1 člen 261, 261/1, 262. Direktiva 2003/88/ES člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - zagovor - vabilo na zagovor - pisna obdolžitev - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Pri presoji, ali je bil tožniku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogočen zagovor, je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, predvsem dejstvo, da se je tožnik nahajal v tujini in da je bil odsoten z dela zaradi bolezni. Iz teh razlogov je tožena stranka v prvem vabilu na zagovor tožnika zgolj pozvala, da najkasneje v treh dneh po prejemu vabila po dogovoru s kadrovsko službo poda svoj zagovor, v drugem vabilu pa je natančno določila, kje in kdaj naj tožnik poda zagovor. Četudi v tem drugem vabilu ni bila vsebovana pisna obdolžitev, ne gre za kršitev določb ZDR oziroma pravice do obrambe, saj je treba obe vabili obravnavati kot celoto.