Tožnik je pravni interes v socialnem sporu, v katerem je izpodbijal začasno odločbo o pravici do starostne pokojnine, izkazoval do izdaje dokončne odločbe toženke. Ker si od pravnomočnosti te odločbe dalje svojega pravnega položaja v sporu ne more več izboljšati, ne izkazuje več pravnega interesa za vlaganje pravnih sredstev (tožbe).
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-4, 69, 69/2, 69/2-2, 69/2-3, 211, 211/1, 213, 213/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sklep o preizkusu terjatev – preizkus terjatev v postopku prisilne poravnave – prednostna terjatev – zavrženje prijave terjatve – vsebina prijave terjatve – terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava
V postopku prisilne poravnave se, če so priznane, ugotovijo le navadne terjatve, iz česar sledi, da se prednostne terjatve v postopku prisilne poravnave niti ne preizkušajo, saj na njih, če bo sprejeta prisilna poravnava, ta ne bo učinkovala, za razliko od stečajnega postopka, v katerem se poplačajo vse terjatve upnikov ob razdelitvi unovčene stečajne mase. Določba 4. odstavka 60. člena ZFPPIPP zato velja za prijavo terjatve v stečajnem postopku, kar izhaja tudi iz besedila, „določen zahtevek, da se terjatev ob razdelitvi plača kot prednostna“.
Ker toženka na tožbo, ki je bila pravilno vročena, ni odgovorila in ker so bili izpolnjeni tudi ostali pogoji za izdajo zamudne sodbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku za vrnitev neupravičeno prejetih zneskov otroškega dodatka.
zamudna sodba - vrnitev štipendije - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - vročanje tožbe v odgovor - osebna vročitev
Zamudna sodba, s katero je bilo toženi stranki naloženo, da povrne neupravičeno prejete zneske štipendije, se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati navedb tožene stranke, da je pravočasno dokončala letnik študija, za katerega je prejemala štipendijo.
zamudna sodba - vrnitev preveč izplačane plače - nov plačni sistem
Za odločitev o vrnitvenem zahtevku glede preveč izplačane plače toženki (javni uslužbenki) ni bistveno, da je ves čas od uveljavitve novega plačnega sistema prejemala plačo v skladu s pogodbo o zaposlitvi in sklepi tožeče stranke, ampak je bistveno, da je bila tako izplačana plača v neskladju s prisilnimi predpisi (tožeča stranka je ob prevedbi nezakonito določila plačo toženke, tako da je ta obdržala število plačnih razredov, ki jih je dosegla na prejšnjem delovnem mestu, čeprav novo delovno mesto ni bilo v isti oziroma nižji tarifni skupini).
Ker tožena stranka ni pojasnila, kako poteka izvršba za odstranitev nelegalno zgrajene strehe s stanovanjske hiše, pri čemer je preostali del hiše legalno zgrajen in v funkciji izvršba, je sodišče pravilno sklepalo, da je treba pri tem spoštovati pravila gradbene stroke.
V primeru, ko gre za ohranitev legalno zgrajenega dela stavbe je potrebna tudi zaščita dela objekta, ki je bil legalno zgrajen.
razmerja med starši in otroci - določitev preživnine – višina preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – razporeditev preživninskega bremena – eventualna maksima
Sodišče je določilo preživninsko obveznost toženca na 170,00 EUR mesečno za enega otroka, kar znese 340,00 EUR mesečno. Ob ugotovitvi, da prejme mesečno plačo v znesku 315,09 EUR, je sodišče očitno upoštevalo tako toženčeve pridobitne sposobnosti kot tudi njegovo premoženje.
vrnitev v prejšnje stanje - narok - preložitev naroka - opravičljiv razlog
Ker toženec oziroma njegov zakoniti zastopnik ni predložil zdravniškega opravičila na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo (ampak le priporočilo psihiatra za odobritev bolniškega staleža), je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da ni izkazan opravičljiv razlog za odsotnost oziroma za preložitev naroka za glavno obravnavo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - reintegracija - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Ukinitev delovnega mesta, ki je bilo na novo ustanovljeno le zato, da je tožena stranka lahko reintegrirala tožnico po pravnomočni sodbi, s katero je bila predhodna odpoved pogodbe o zaposlitvi razveljavljena, ne predstavlja utemeljenega poslovnega razloga za novo odpoved pogodbe o zaposlitvi (iz poslovnega razloga).
Sodišče ni povsem prosto pri odločitvi, ali bo določeni dokaz izvedlo ali ne. Izvedbo dokaza lahko namreč zavrne, če dokaz ne služi za dokazovanje pravnorelevantnih dejstev za odločitev o tožbenem zahtevku ali če izvedba ni potrebna, ker je določeno dejstvo že brez tega dokaza potrjeno. Če neutemeljeno zavrne dokazni predlog pa stori absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom – nagrada odvetniku
Nagrada za delo odvetnika, če se udeležuje postopka sprejema osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom, se odmeri po tarif. številki 3100 in 3102.
Pravna podlaga tožbenega zahtevka je v prvem odstavku 147. člena OZ, ki ureja odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi. Tožnica bi lahko v skladu z drugim odstavkom 147. člena OZ zahtevala povrnitev škode tudi neposredno od T. M. kot delavca toženke, saj je glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje povzročil škodo namenoma. Pri prevzemu dolga se predpostavlja, da prevzemnik dolga ni (že) dolžnik. V konkretnem primeru sta toženka kot delodajalec in T.M. kot delavec dolžnika solidarne obveznosti in je torej T.M. v razmerju do tožnice tudi sam zavezan kot dolžnik, zato o prevzemu dolga ni mogoče govoriti. Priznanje T. M., da je tožnici dolžan, in obljuba, da bo dolg plačal, lahko v konkretnem primeru predstavlja le njegovo zavezo, da bo izpolnil svojo obveznost, kar pa na pasivno legitimacijo toženke ne vpliva.
zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke – obvestilo izvršilnega sodišča – vpis po uradni dolžnosti
Edini pogoj za zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke je obvestilo izvršilnega sodišča, kateremu je priložen sklep o izvršbi. Pritožbena trditev o delnem plačilu dolga je zato neupoštevna.
Pred sodišči lahko stranke odplačno zastopajo le odvetniki. Dogovor o plačilu med laiki je ničen.
Pri iskanju ravnovesja med svobodo izražanja in osebnostno pravico je treba izhajati iz komunikacije kot večplastnega medčloveškega odnosa ter iz širšega pojmovanja svobode izražanja, ne pa zgolj iz jezikovnega besedila, ki naj bi bilo žaljivo.
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti podružnice – zakonske zamudne obresti
Konkretno pogodbeno razmerje med banko in varčevalcem ni povezano z vprašanjem jamčevanja države za bančne vloge.
Ker je bila LB Glavna podružnica Sarajevo leta 1989 vpisana kot podružnica tožene stranke v sodni register, tožena stranka kot osnovna družba odgovarja za njene obveznosti.
ZP-1 člen 68, 71, 133, 163. ZPrCP člen 24, 105, 107, 108. ZUP člen 77, 80.
kršitev materialnih določb zakona – izvajanje dokazov – prosta presoja dokazov – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za ugotavljanje stopnje alkoholiziranosti je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti običajno sicer najmočnejši dokaz o uradno opravljenem dejanju, ni pa nujno vedno le edini, še zlasti ob dejstvu, da je obdolženec poklicni voznik, za katerega preizkusi psihofizičnih sposobnosti ne morejo biti neznanka.
izvršba na podlagi verodostojne listine – pritožbeni razlogi v pravdnem postopku
Po pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju postopka v pravdi gre za pravdni postopek, katerega ureja ZPP. Pritožba dejansko sodbo sodišča prve stopnje izpodbija izključno iz razloga, ker naj bi bil sklep o izvršbi, katerega utemeljenost terjatve se presoja v tej pravdi, izdan na podlagi neobstoječe verodostojne listine. Ker torej pritožba sodbo sodišča prve stopnje izpodbija iz razloga kršitve določb ZIZ, kar je nedovoljeni pritožbeni razlog v pravdnem postopku, so te pritožbene navedbe za odločitev o pritožbi irelevantne in zato neupoštevne.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – izvedensko mnenje – pravična denarna odškodnina – prispevek oškodovanca -skaženost – zlom zunanjega desnega gležnja – odmera pravdnih stroškov
Sodišče prve stopnje je tožniku nepravilno prisodilo odškodnino za začasno skaženost med zdravljenjem, saj za takšno skaženost ni posebne odškodnine. V takšnem primeru gre namreč za neugodnosti med zdravljenjem oziroma eventualno za zaskrbljenost za izid zdravljenja (VS SR Slovenije, II Ips 115/83 z dne 14. 07. 1983), kar je pri odmeri odškodnine upoštevalo tudi pritožbeno sodišče.
Stranka sicer ima pravico, da si izbere pooblaščenca tudi izven kraja sedeža sodišča, vendar povečanih stroškov, ki zaradi tega nastanejo, ni dolžna nositi nasprotna stranka.
Aleatorna narava pogodbe o preužitku zaradi subjektivnega pomena, ki ga ima pogodba o preužitku za preužitkarja (tj. da si zagotovi preživljanje oziroma socialno varnost) po ustaljeni sodni praksi izključuje obračunavanje pogodbenih dajatev oziroma uporabo pravil o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev.