ZPP člen 98, 156, 156/1, 156/2. Statut Odvetniške zbornice člen 73.
stroški postopka – separatni stroški – nagrada za narok – preložen narok – pooblaščenci – predložitev pooblastila – prevzemnik pisarne
Prevzemnik pisarne je dolžan in upravičen, da do izjave stranke zastopa njeno korist tudi brez posebnega pooblastila. Zato mora sodišče prevzemniku dopustiti, da v imenu stranke začasno opravlja procesna dejanja do predložitve pooblastila v določenem roku po 98. členu ZPP.
Pooblaščenka je imela od 14.1.2011, ko je spis prevzela, do naroka 15.3.2001 dovolj časa za vložitev pripravljalne vloge. Ker je njena nepravočasna obširna pripravljalna vloga povzročila preložitev naroka, je tožena stranka upravičena do povrnitve separatnih stroškov.
ZZZPB člen 16, 17, 17.b, 54. ZZVZZ člen 88, 88/2, 90. OZ člen 190.
nadomestilo za čas brezposelnosti - delovno razmerje - bolniški stalež - vrnitev preplačila
Tožena stranka je od tožnika utemeljeno terjala vračilo zneskov nadomestila za brezposelnost, ki mu jih je izplačevala v obdobju, ko je bil tožnik v delovnem razmerju v Republiki Hrvaški.
Toženka ni uspela dokazati, da je bila družba P., d.o.o., v tej zadevi investitor, zato se določba 5. odstavka 7. člena Pogodbe o nerednem plačevanju s strani investitorja v konkretnem primeru ne more upoštevati.
neupravičena pridobitev - izpolnitev obveznosti - učinki obveznosti - nastanek obveznosti - absolutna bistvena kršitev postopka - nasprotje v razlogih o odločilnih dejstvih
Terjatev na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi izvira iz neposlovne obveznosti, zato že po naravi stvari same njene višine ni mogoče utemeljevati na pravnoposlovni podlagi, saj obstoj ene podlage izključuje obstoj druge.
pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve otežena – neznatna škoda
Verjeten izkaz nevarnosti, da bo tožnik odtujil, skrival ali kako drugače razpolagal s premoženjem na način, da bo uveljavitev tožnikove terjatve onemogočena ali precej otežena, mora biti takšen, da za tožnika predstavlja subjektivno nevarnost, ne pa zgolj objektivne nevarnosti. To pomeni, da mora biti verjetno izkazano sedanje aktivno delovanje dolžnika v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve denarne terjatve.
Neznatna škoda je pravni standard, ki je odvisen od okoliščin konkretnega primera. V vsakem primeru gre lahko le za tako škodo, ki tožene stranke ne bo omejevala.
Aleatorna narava pogodbe o preužitku zaradi subjektivnega pomena, ki ga ima pogodba o preužitku za preužitkarja (tj. da si zagotovi preživljanje oziroma socialno varnost) po ustaljeni sodni praksi izključuje obračunavanje pogodbenih dajatev oziroma uporabo pravil o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev.
razmerja med starši in otroci - določitev preživnine – višina preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – razporeditev preživninskega bremena – eventualna maksima
Sodišče je določilo preživninsko obveznost toženca na 170,00 EUR mesečno za enega otroka, kar znese 340,00 EUR mesečno. Ob ugotovitvi, da prejme mesečno plačo v znesku 315,09 EUR, je sodišče očitno upoštevalo tako toženčeve pridobitne sposobnosti kot tudi njegovo premoženje.
Ker tožena stranka ni pojasnila, kako poteka izvršba za odstranitev nelegalno zgrajene strehe s stanovanjske hiše, pri čemer je preostali del hiše legalno zgrajen in v funkciji izvršba, je sodišče pravilno sklepalo, da je treba pri tem spoštovati pravila gradbene stroke.
V primeru, ko gre za ohranitev legalno zgrajenega dela stavbe je potrebna tudi zaščita dela objekta, ki je bil legalno zgrajen.
vrnitev v prejšnje stanje - narok - preložitev naroka - opravičljiv razlog
Ker toženec oziroma njegov zakoniti zastopnik ni predložil zdravniškega opravičila na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo (ampak le priporočilo psihiatra za odobritev bolniškega staleža), je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da ni izkazan opravičljiv razlog za odsotnost oziroma za preložitev naroka za glavno obravnavo.
ZP-1 člen 68, 71, 133, 163. ZPrCP člen 24, 105, 107, 108. ZUP člen 77, 80.
kršitev materialnih določb zakona – izvajanje dokazov – prosta presoja dokazov – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za ugotavljanje stopnje alkoholiziranosti je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti običajno sicer najmočnejši dokaz o uradno opravljenem dejanju, ni pa nujno vedno le edini, še zlasti ob dejstvu, da je obdolženec poklicni voznik, za katerega preizkusi psihofizičnih sposobnosti ne morejo biti neznanka.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom – nagrada odvetniku
Nagrada za delo odvetnika, če se udeležuje postopka sprejema osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom, se odmeri po tarif. številki 3100 in 3102.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0059720
SPZ člen 113, 113/1, 113/2. ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/1-2.
vpis lastninske pravice – prodaja solastninskega deleža na skupnih delih – sprememba solastniških deležev
Odločitev zemljiškoknjižnega sodišča, da obravnavanemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice, ni moč ugoditi, ker v prodajni pogodbi, ki so jo glede nje sklenili njeni solastniki, manjka določitev na račun prodaje spremenjenih solastniških deležev etažnih lastnikov (solastnikov) na skupnih delih stavbe oziroma parceli, je povem pravilna. Dejstvo je, da je predlagatelj z ostalimi etažnimi lastniki oziroma solastniki sklenil prodajno pogodbo glede nepremičnine, ki predstavlja splošni skupni del stavbe v etažni lastnini, in da bo v posledici te prodaje prišlo tako do zmanjšanega obsega skupnih delov kot na drugi strani do spremenjenega razmerja solastniških delež posameznih etažnih lastnikov na teh skupnih delih.
Pravna podlaga tožbenega zahtevka je v prvem odstavku 147. člena OZ, ki ureja odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi. Tožnica bi lahko v skladu z drugim odstavkom 147. člena OZ zahtevala povrnitev škode tudi neposredno od T. M. kot delavca toženke, saj je glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje povzročil škodo namenoma. Pri prevzemu dolga se predpostavlja, da prevzemnik dolga ni (že) dolžnik. V konkretnem primeru sta toženka kot delodajalec in T.M. kot delavec dolžnika solidarne obveznosti in je torej T.M. v razmerju do tožnice tudi sam zavezan kot dolžnik, zato o prevzemu dolga ni mogoče govoriti. Priznanje T. M., da je tožnici dolžan, in obljuba, da bo dolg plačal, lahko v konkretnem primeru predstavlja le njegovo zavezo, da bo izpolnil svojo obveznost, kar pa na pasivno legitimacijo toženke ne vpliva.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - reintegracija - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Ukinitev delovnega mesta, ki je bilo na novo ustanovljeno le zato, da je tožena stranka lahko reintegrirala tožnico po pravnomočni sodbi, s katero je bila predhodna odpoved pogodbe o zaposlitvi razveljavljena, ne predstavlja utemeljenega poslovnega razloga za novo odpoved pogodbe o zaposlitvi (iz poslovnega razloga).
ZDR člen 35, 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 170, 283, 284, 284/3, 296.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - čas za pripravo obrambe - pisni zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
Pripor bi lahko ocenili kot okoliščino, zaradi katere je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 61.
jubilejna nagrada - sprememba delodajalca - kolektivna pogodba
Tožnica je bila zaposlena pri toženi stranki in njenih pravnih prednikih oziroma je bila prevzeta k toženi stranki, tako da je skupaj dopolnila 30 let delovne dobe. Njen tožbeni zahtevek za plačilo jubilejne nagrade je utemeljen po določbah kolektivne pogodbe, ki glede na dejavnost, ki jo opravlja, veljajo za toženo stranko.
SPZ člen 33, 33/1, 99, 212. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
stvarna služnost – motenje posesti – varstvo pred vznemirjanjem – konfesorna tožba – res iudicata
Materialnopravna podlaga zahtevka iz te pravde je določba 212. člena v zvezi z 99. členom SPZ, po kateri služnostni upravičenec lahko zahteva sodno varstvo zoper tistega, ki ga v izvrševanju te služnosti moti ali mu jo preprečuje. Torej je v tem primeru predmet varstva stvarna pravica služnosti, ne le posest stvari. Navedeno izključuje istovetnost zahtevka iz motenjske pravde z zahtevkom v tej pravdi, posledično čemur ne gre za res iudicato.
Sodišče ni povsem prosto pri odločitvi, ali bo določeni dokaz izvedlo ali ne. Izvedbo dokaza lahko namreč zavrne, če dokaz ne služi za dokazovanje pravnorelevantnih dejstev za odločitev o tožbenem zahtevku ali če izvedba ni potrebna, ker je določeno dejstvo že brez tega dokaza potrjeno. Če neutemeljeno zavrne dokazni predlog pa stori absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke – obvestilo izvršilnega sodišča – vpis po uradni dolžnosti
Edini pogoj za zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke je obvestilo izvršilnega sodišča, kateremu je priložen sklep o izvršbi. Pritožbena trditev o delnem plačilu dolga je zato neupoštevna.