Ker je pravno odločilno dejstvo potrebnost stroškov, na obstoj dolžnikove obveznosti do povračila stroškov izvršilnega postopka ne morejo vplivati pritožbeno zatrjevana dejstva, da je dolžnik psihičen bolnik, invalidsko upokojen ter slabega premoženjskega stanja.
sodba na podlagi pripoznave - nadomestilo plače - povračilo stroškov v zvezi z delom - regres za letni dopust - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje ni zakonito izdalo sodbe na podlagi pripoznave, saj tožena stranka tožbenega zahtevka ni pripoznala, ampak je v odgovoru na tožbo navedla, da sicer priznava vtoževane zneske iz naslova nadomestila plače, povračila stroškov v zvezi z delom in regresa za letni dopust, da pa si pridržuje pravico podati pobotni ugovor, ker je tožnica kršila obveznosti iz delovnega razmerja.
ZDR člen 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZVCP-1 člen 30, 32, 33.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je kot poklicni voznik cestnega vozila največjih dovoljenih dimenzij z neprilagojeno in prehitro vožnjo po ovinkastem cestnem odseku, katerega vozišče je bilo v slabem stanju, in z neprimerno vožnjo izven naselja in v naselju kršil cestnoprometne predpise. S tem je kršil tudi delovne obveznosti in mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 73, 109, 109/3. ZTPDR člen 15. ZPPSL člen 93, 94, 152.
odpravnina – delovna doba – pravno nasledstvo – pripojitev družbe
Ker je med toženo stranko in prejšnjim delodajalcem tožnice podano pravno nasledstvo, je tožnica upravičena do višje odpravnine (pri izračunu katere se upošteva delovna doba pri toženi stranki in pri prejšnjem delodajalcu) ne glede na dejstvo, da ji je pri prejšnjem delodajalcu, ki je bil v stečajnem postopku pripojen k toženi stranki, delovno razmerje zaradi stečaja prenehalo, se je pa pred pripojitvijo zaposlila pri toženi stranki (kot pravnem nasledniku pripojene družbe). Takšno stališče potrjuje določba ZDR, ki glede uveljavljanja pravice do odpravnine ne določa pogoja, da mora biti zaposlitev pri posameznem delodajalcu oziroma njegovih pravnih prednikih neprekinjena.
ZObr člen 88, 100.a. ZJU člen 68. ZSSloV člen 49, 95.
javni uslužbenec - vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo
Tožnik (vojak) je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas 5 let. Ker je bila ta pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena na podlagi ZObr, ki je specialni predpis, se z iztekom tega časa ni mogla spremeniti v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, čeprav je tožnik po izteku časa, za katerega je bila sklenjena, še vedno ostal na delu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec
Ker tožnica ob prejemu redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga še ni dopolnila starostni 53 let in 4 mesece, ni uživala posebnega pravnega varstva pred odpovedjo kot starejša delavka, čeprav je to starost dopolnila ob prenehanju delovnega razmerja.
vknjižba hipoteke – predznamba vknjižbe hipoteke – vpis po uradni dolžnosti – pravnomočnost sklepa o zavarovanju kot podlaga za odločanje o vknjižbi
Ker določilo 3. odstavka 140. člena ZZK-1 ne velja za odločanje o vknjižbi po uradni dolžnosti, temveč v skladu z določilom drugega odstavka 125. člena ZZK-1 le za vknjižbo, o kateri se odloča na predlog, je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepravilno dovolilo predznambo vknjižbe zastavne pravice.
ZPP člen 318. ZZZPB člen 54. Pravilnik o štipendiranju člen 44.
zamudna sodba - vrnitev štipendije - vročanje tožbe v odgovor - fikcija vročitve - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbene navedbe o zdravstvenih težavah, ki naj bi bile vzrok neuspešnemu šolanju ter o kasnejšemu vpisu v enoto za izobraževanje odraslih, pomenijo uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa se zamudna sodba ne more izpodbijati.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-4, 69, 69/2, 69/2-2, 69/2-3, 211, 211/1, 213, 213/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sklep o preizkusu terjatev – preizkus terjatev v postopku prisilne poravnave – prednostna terjatev – zavrženje prijave terjatve – vsebina prijave terjatve – terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava
V postopku prisilne poravnave se, če so priznane, ugotovijo le navadne terjatve, iz česar sledi, da se prednostne terjatve v postopku prisilne poravnave niti ne preizkušajo, saj na njih, če bo sprejeta prisilna poravnava, ta ne bo učinkovala, za razliko od stečajnega postopka, v katerem se poplačajo vse terjatve upnikov ob razdelitvi unovčene stečajne mase. Določba 4. odstavka 60. člena ZFPPIPP zato velja za prijavo terjatve v stečajnem postopku, kar izhaja tudi iz besedila, „določen zahtevek, da se terjatev ob razdelitvi plača kot prednostna“.
ZIZ 270, 271. ZZK-1 člen 150. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve – prepoved odtujitve in obremenitve – dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige – res iudicata pri izdaji začasne odredbe
Ker se dejanske okoliščine niso spremenile, gre za identični historični dogodek, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo predlog tožnice za izdajo začasne odredbe. Pri tem ni odločilno, da je tožnica predlagala drugo izvršilno sredstvo (denarno kazen), saj je odločilna okoliščina, da je bil predlog tožnice za izdajo začasne odredbe, s katero se tožencu prepoveduje razpolaganje z nepremičninami (oziroma odtujitev in obremenitev nepremičnin), ki so predmet izročilne pogodbe, že pravnomočno zavrnjen.
neupravičena pridobitev - izpolnitev obveznosti - učinki obveznosti - nastanek obveznosti - absolutna bistvena kršitev postopka - nasprotje v razlogih o odločilnih dejstvih
Terjatev na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi izvira iz neposlovne obveznosti, zato že po naravi stvari same njene višine ni mogoče utemeljevati na pravnoposlovni podlagi, saj obstoj ene podlage izključuje obstoj druge.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0065242
ZZZDR člen 105.
razmerja med starši in otroci – skupno starševstvo – sporazum roditeljev – začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka
Če eden od staršev nasprotuje skupnemu starševstvu in predlaga, da se otrok dodeli njemu v varstvo in vzgojo, ni več pogojev za skupno starševstvo.
Izkazane niso izjeme okoliščine, ki bi zahtevale takojšnjo ukrepanje, da se prepreči nasilje oziroma prepreči nastanek nenadomestljive škode, ki bi nastala otroku, če začasna odredba ne bi bila izdana. Zaradi varstva koristi otrok je pri izdaji začasnih odredb pomembno, da se ohranja kontinuiran sistem varstva in vzgoje, kadar niso izkazane posebne okoliščine, ki bi narekovale izdajo začasne odredbe že pred pravnomočnostjo končne odločitve o dodelitvi otroka enemu izmed roditeljev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065218
OZ člen 943. ZOR člen 154, 195, 200, 324, 324/2, 919. ZOZP člen 38, 39. ZPP člen 179, 212, 325, 325/1.
povzročitev škode – neznano vozilo – premoženjska in nepremoženjska škoda – direktna tožba proti zavarovalnici – zakonske zamudne obresti – zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – tek obresti – zanikanje dejstev – konkretno prerekanje
Presoja višine odškodnine v primeru zloma podlaktnice.
Določba 943. člena OZ se uporablja zgolj za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem. V primeru direktne tožbe oškodovanca kot tretjega proti zavarovalnici oziroma Slovenskemu zavarovalnemu združenju, pa gre za obveznost zavarovalnice oziroma združenja namesto odgovornega zavarovanca kot povzročitelja škode in zato tudi glede zamude in zamudnih obresti odgovarja po splošnih pravilih, to je ob upoštevanju drugega odstavka 324. člena ZOR.
Čeprav je sodna praksa že pred novelo ZPP-D zahtevala, da stranka obrazloženo zanika dejstva, ki jih zatrjuje nasprotna stranka in golo zanikanje ne zadostuje, pa takšna zahteva ni pomenila izničenja pravil o trditvenem in dokaznem bremenu. Stranka je tako nosila breme, da se je o navedbah nasprotne stranke obrazloženo izjavila oziroma navedbe obrazloženo zanikala, vendar le pod pogojem, da je tudi nasprotna stranka zadostila svojemu trditvenemu bremenu.
pokojninska osnova - vštevanje neizplačanega dela plač, namenjenih za odkup delnic, v pokojninsko osnovo - ponovna odmera pokojnine - zavrženje zahteve
Odločba, zoper katero ni rednega pravnega sredstva, se ob izpolnjenih pogojih lahko spremeni, odpravi ali razveljavi le z uporabo izrednih pravnih sredstev. Ker tožnica v tem postopku takšnega sredstva ni vložila, ampak je vložila zahtevo za ponovno odmero pokojnine (pri kateri bi se upoštevali zneski plač, ki niso bili izplačani, ampak so se namenili za notranji odkup v postopku lastninskega preoblikovanja), se takšna zahteva kot nedodpustna zavrže.
Tožnica je dala soglasje za kolonoskopijo, zdravnica pa ji pred odstranitvijo polipa pri kolonoskopiji ni pojasnila, kakšni so možni zapleti in da je perforacija (preluknjanje črevesne stene) ena od komplikacij, ki nastopi pri enem do petih procentov tovrstnih medicinskih posegov. Tožnica pred kolonoskopijo ni imela težav zaradi polipa na sluznici črevesa. Za odstranitev polipa pri kolonoskopiji se tožnica ne bi odločila, v kolikor bi bila obveščena o vseh tveganjih takega posega. Zato se izkaže, da je kršitev pojasnilne dolžnosti, predpisane v 47. členu Zakona o zdravstveni dejavnosti, veljavnem na dan škodnega dogodka, v konkretnem primeru relevantni vzrok vse škode, ki je tožnici nastala zaradi spornega medicinskega posega.
Sodnik pri presoji, ali je dejstvo, da tožnica ni dala privolitve za poseg, dokazano ali ne, ni vezan na nobena posebna formalna dokazna pravila in z njimi ni omejen.
Ker je potekel čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti pravilno ustavilo postopek zavarovanja in razveljavilo opravljena dejanja.
Vložitev ustavne pritožbe na pravnomočnost sodbe in s tem na veljavnost začasne odredbe ne vpliva.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve – skupno premoženje – namen zavarovanja – ugotovitveni zahtevek – podaljšanje prometnega dovoljenja
Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo izpolnjeno, saj s podaljšanjem veljavnosti prometnega dovoljenja za vozilo ter njegovo uporabo s strani tožeče stranke ni mogoče zavarovati nedenarne terjatve tožeče stranke na ugotovitev, da vozilo spada v skupno premoženje pravdnih strank.
zamudna sodba - vrnitev štipendije - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - vročanje tožbe v odgovor - osebna vročitev
Zamudna sodba, s katero je bilo toženi stranki naloženo, da povrne neupravičeno prejete zneske štipendije, se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati navedb tožene stranke, da je pravočasno dokončala letnik študija, za katerega je prejemala štipendijo.
sodni izvedenec - izostanek z naroka - denarna kazen
Sodni izvedenec ni tisti, ki bi odločal o tem, ali je razpis naroka za glavno obravnavo smotrn, ampak se je na vabilo sodišča dolžan odzvati in priti na narok. Če z naroka izostane in za takšno ravnanje nima opravičljivega razloga, ga sodišče kaznuje z denarno kaznijo.