odlog izvršbe na predlog dolžnika – pogoji za odlog izvršbe
Odlog izvršbe na predlog dolžnika je možen le v točno določenih primerih, ki so našteti v točkah od 1. do 9. prvega odstavka 71. člena ZIZ, ob tem pa mora biti verjetno izkazan nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode dolžniku v primeru takojšnje izvršbe in mora hkrati biti ta škoda večja od tiste, ki bi zaradi odloga lahko nastala upniku. Odlog je možen tudi, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, vendar v tem primeru najdlje za tri mesece in le enkrat.
ZDR člen 73, 109, 109/3. ZTPDR člen 15. ZPPSL člen 93, 94, 152.
odpravnina – delovna doba – pravno nasledstvo – pripojitev družbe
Ker je med toženo stranko in prejšnjim delodajalcem tožnice podano pravno nasledstvo, je tožnica upravičena do višje odpravnine (pri izračunu katere se upošteva delovna doba pri toženi stranki in pri prejšnjem delodajalcu) ne glede na dejstvo, da ji je pri prejšnjem delodajalcu, ki je bil v stečajnem postopku pripojen k toženi stranki, delovno razmerje zaradi stečaja prenehalo, se je pa pred pripojitvijo zaposlila pri toženi stranki (kot pravnem nasledniku pripojene družbe). Takšno stališče potrjuje določba ZDR, ki glede uveljavljanja pravice do odpravnine ne določa pogoja, da mora biti zaposlitev pri posameznem delodajalcu oziroma njegovih pravnih prednikih neprekinjena.
Če storilec ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, ni mogoče šteti, da s tem priznava storitev prekrškov, za katere mu je bil izdan plačilni nalog, saj lahko obstajajo številni razlogi, zaradi katerih storilci pravice do pravnega sredstva zoper plačilni nalog ne izkoristijo.
ZPP člen 184, 184/1, 185, 185/1, 318, 339, 339/1, 339/1-7. ZDR člen 184, 184/1.
sprememba tožbe - zamudna sodba - nesreča pri delu - sklepčnost tožbe - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - odprava nesklepčnosti tožbe
V obravnavanem primeru je bila izdana zamudna sodba, ki je bila delno razveljavljena na pritožbo tožene stranke. Zadeva je bila vrnjena sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, ker je sodišče delno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi nesklepčnosti, čeprav predhodno tožeče stranke ni pozvalo, da nesklepčnost odpravi. V nadaljnjem postopku je imela tožeča stranka pravico, da tožbo spremeni, kar je s pripravljalno vlogo tudi storila. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je pripravljalno vlogo (dopolnitev tožbe s spremembo tožbe) le poslalo toženi stranki s pozivom, da poda odgovor na tožbo, ni pa tožene stranke pozvalo, da se izjavi, ali v spremembo tožbe privoli, ni pravilno. Zato tudi niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe glede spremenjene tožbe.
Ker je pravno odločilno dejstvo potrebnost stroškov, na obstoj dolžnikove obveznosti do povračila stroškov izvršilnega postopka ne morejo vplivati pritožbeno zatrjevana dejstva, da je dolžnik psihičen bolnik, invalidsko upokojen ter slabega premoženjskega stanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec
Ker tožnica ob prejemu redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga še ni dopolnila starostni 53 let in 4 mesece, ni uživala posebnega pravnega varstva pred odpovedjo kot starejša delavka, čeprav je to starost dopolnila ob prenehanju delovnega razmerja.
etažna lastnina - skupni deli – delitev solastnine na skupnih delih – legitimacija – soglasje etažnih lastnikov
V skladu z drugim odstavkom 29. členom SZ-1 je za spremembo v razmerju med skupnimi in posameznimi deli ter spreminjanje rabe skupnih delov potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov. V kolikor med etažnimi lastniki ni doseženo tovrstno soglasje lahko v skladu z četrtim odstavkom 29. člena SZ-1 etažni lastniki, ki imajo več od polovice solastniških deležev na skupnih prostorih predlagajo, da o poslu odloči sodišče v nepravdnem postopku.
Tožnik je pravni interes v socialnem sporu, v katerem je izpodbijal začasno odločbo o pravici do starostne pokojnine, izkazoval do izdaje dokončne odločbe toženke. Ker si od pravnomočnosti te odločbe dalje svojega pravnega položaja v sporu ne more več izboljšati, ne izkazuje več pravnega interesa za vlaganje pravnih sredstev (tožbe).
ZIZ 270, 271. ZZK-1 člen 150. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve – prepoved odtujitve in obremenitve – dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige – res iudicata pri izdaji začasne odredbe
Ker se dejanske okoliščine niso spremenile, gre za identični historični dogodek, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo predlog tožnice za izdajo začasne odredbe. Pri tem ni odločilno, da je tožnica predlagala drugo izvršilno sredstvo (denarno kazen), saj je odločilna okoliščina, da je bil predlog tožnice za izdajo začasne odredbe, s katero se tožencu prepoveduje razpolaganje z nepremičninami (oziroma odtujitev in obremenitev nepremičnin), ki so predmet izročilne pogodbe, že pravnomočno zavrnjen.
sodni izvedenec - izostanek z naroka - denarna kazen
Sodni izvedenec ni tisti, ki bi odločal o tem, ali je razpis naroka za glavno obravnavo smotrn, ampak se je na vabilo sodišča dolžan odzvati in priti na narok. Če z naroka izostane in za takšno ravnanje nima opravičljivega razloga, ga sodišče kaznuje z denarno kaznijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – USTAVNO PRAVO
VSL0069012
URS člen 15, 15/2, 15/3, 25. ZIZ člen 29b, 61a. ZST-1 člen 5, 5/1, 11, 12, 13.
pravica do sodnega varstva – sodne takse – procesna predpostavka – zakonska ureditev ustavne pravice
Ustavna pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS je stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, kljub obveznosti plačila sodne takse kot procesni predpostavki ustrezno zagotovljena prek določb II. poglavja ZST-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks.
Ker je potekel čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti pravilno ustavilo postopek zavarovanja in razveljavilo opravljena dejanja.
Vložitev ustavne pritožbe na pravnomočnost sodbe in s tem na veljavnost začasne odredbe ne vpliva.
zamudna sodba - vrnitev štipendije - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - vročanje tožbe v odgovor - osebna vročitev
Zamudna sodba, s katero je bilo toženi stranki naloženo, da povrne neupravičeno prejete zneske štipendije, se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati navedb tožene stranke, da je pravočasno dokončala letnik študija, za katerega je prejemala štipendijo.
Ker tožnica ni dokazala, da ji toženec preprečuje uporabo njenega solastninskega deleža oziroma da sama uporablja stanovanje v manjšem obsegu, svojega prikrajšanja ni dokazala. Zato ni upravičena zahtevati plačilo uporabnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0062720
OZ člen 178, 179.
varstvo osebnostnih pravic – pravica do zasebnosti – pravica do časti in dobrega imena – protipravno ravnanje – pravica do popravka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta se tožnik in partnerica dogovorila za objavo članka v reviji, ki sodi v kategorijo rumenega tiska; da gre za revijo, ki se loteva lahkotnejših tem na bombastičen način; da je njena vsebina redno „začinjena“ z opolzkimi izrazi in da je verodostojnost tako podanih „informacij“ vsakič zelo vprašljiva. Gre za zvrst zabavnega, bulvarskega novinarstva, kjer naslovnik njihovih sporočil ni javnost, ampak potrošniki. Ker bistvo takšnega novinarstva ni v obveščanju javnosti, tudi ni zavezano objektivnosti oziroma je od te močno oddaljeno.
Tožnik in njegova partnerka sta svoje doživljaje s počitnikovanja hotela deliti z bralci revije in se v ta namen dogovorila za objavo teksta in fotografij, s čemer sta se temu delu svoje zasebnosti odpovedala. Z objavo članka njuna pravica do zasebnosti zato ni mogla biti kršena. Po načelu „volenti non fit iniuria“ izključi privolitev oškodovanca v škodo tudi nedopustnost škodnega dogodka.
pogodbene obresti kot glavni zahtevek – določenost zahtevka – sklepčnost tožbe – materialno procesno vodstvo – darilna pogodba
Glavni zahtevek mora biti po 180. členu ZPP določen. Če gre za denarni znesek mora biti zato naveden določen znesek denarja, ki ga tožnik terja. Ker tožnik v tem sporu terja pogodbene obresti, ki se nanašajo na preteklo obdobje, bi moral zahtevek postaviti v številčno določenem denarnem znesku in ne opisno.
Ker so bile tako ortopedske kot internistične tožnikove težave ocenjene po specialistih, članih invalidskih komisij, ki so svoje mnenje podali na podlagi osebnega pregleda in ob upoštevanju celotne zbrane dokumentacije o zdravljenju tožnika, je odločitev prvostopenjskega sodišča, da ne bo ugodilo dodatnemu dokaznemu predlogu za izvedbo dokaza s sodnim izvedencem, pravilna.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve – skupno premoženje – namen zavarovanja – ugotovitveni zahtevek – podaljšanje prometnega dovoljenja
Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo izpolnjeno, saj s podaljšanjem veljavnosti prometnega dovoljenja za vozilo ter njegovo uporabo s strani tožeče stranke ni mogoče zavarovati nedenarne terjatve tožeče stranke na ugotovitev, da vozilo spada v skupno premoženje pravdnih strank.
Ker toženka na tožbo, ki je bila pravilno vročena, ni odgovorila in ker so bili izpolnjeni tudi ostali pogoji za izdajo zamudne sodbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku za vrnitev neupravičeno prejetih zneskov otroškega dodatka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065196
OZ člen 295, 295/1, 319. ZMZPP člen 19, 20, 56. ZPP člen 18, 22.
posojilna pogodba - pravno razmerje z mednarodnim elementom - krajevna pristojnost - mednarodna pristojnost - relevantno materialno pravo - navezne okoliščine - načelo koneksnosti - kraj izpolnitve denarnih obveznosti
Glede na dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča (okoliščine, kje sta pogodbeni stranki izpolnili oziroma bi morali izpolniti svojo obveznost, kje sta se dogovorili o končni modaliteti toženkine izpolnitve obveznosti oziroma ugotovljenem delnem odpustu dolga, da ima ena od pogodbenih strank (posojilodajalec), ki je dolžna opraviti značilno izpolnitev, v Sloveniji stalno prebivališče, druga (posojilojemalka) pa začasno, da je bila tožba vložena pri slovenskem sodišču), je pogodbeno razmerje pravdnih strank najtesneje povezano s slovenskim pravom. Naštete okoliščine kot navezovalni element na pravo so relevantnejše od okoliščine, kje sta se stranki prvotno dogovarjali o posojilu.