Novela ZST-1A, ki jo je glede na njeno končno določbo treba uporabiti v konkretnem primeru, sicer ni izrecno predvidela možnosti pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, vendar pa te pritožbe tudi ni izrecno izključila kot nedovoljene. Upoštevajoč ustavno zajamčeno pravico do pravnega sredstva in novo določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1, ki v primeru pravnih praznin v ZST-1 odkazuje na smiselno uporabo določb zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, pa pritožbeno sodišče meni, da je pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, v primerih, ko je treba uporabiti določbe novele ZST-1A, dovoljena. Ker se vprašanje dovoljenosti konkretne pritožbe pojavlja v zvezi s taksno obveznostjo, ki je nastala v izvršilnem postopku, je namreč treba glede na določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1 uporabiti določbe ZIZ, ta pa v prvem odstavku 9. člena načeloma dovoljuje pritožbo zoper vsak sklep, izdan na prvi stopnji, in pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog izrecno ne izključuje.
Prvo sodišče je pravilno poudarilo, da je relevantna okoliščina glede obstoja pravice uporabe tožnice na dan uveljavitve ZLNDL tudi ta, ali so bile sporne nepremičnine zajete v otvoritveni bilanci podjetja z družbenim kapitalom ob njegovem lastninskem preoblikovanju (in s tem predmet lastninjenja v postopku lastninskega preoblikovanja po določbah ZLPP). Celotno premoženje podjetja z družbenim kapitalom je bilo osnova za otvoritveno bilanco in za lastninsko preoblikovanje podjetja. Otvoritvena bilanca je služila za lastninjenje podjetja. Družbeni kapital se je moral zaradi lastninskega preoblikovanja vključiti v otvoritveno bilanco podjetja v postopku lastninjenja. Z lastninskim preoblikovanjem podjetij v družbeni lastnini je družbeni kapital pridobil lastnike.
Brez dodatnega razkritja pomembnih dejstev, ki pa jih tožnik očitno ni želel razkriti sodišču, ni logično, da bi poslovno sposobna oseba sklenila pogodbo, s katero bi kupila določeno stvar za določeno (primerno) ceno, nato pa naknadno, ko je bila pogodba že veljavno sklenjena in kupnina plačana, pristala za isto stvar plačati 10 krat višjo ceno zaradi večje vrednosti pridobljene stvari.
Samo dejstvo, da je tožnik po poklicu šofer, še ne pomeni, da je zato, kar se tiče poslovanja neizkušen, tožnik pa ni pojasnil in konkretiziral, na kakšne predstavitve sta ga toženca vabila, koliko je bilo teh predstavitev, kje in kdaj so se odvijale, katere poslovne partnerje sta mu toženca predstavila, skratka, zakaj bi imel tožnik na podlagi teh dogodkov lahko utemeljen razlog za prepričanje, da je družba S., d.o.o., bolj uspešna, kot naj bi dejansko bila.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 395, 395/2, 398, 398/1.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi
Tožnik bi novo dejstvo (da zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni mogel odgovoriti na ponudbo tožene stranke za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi) lahko uveljavljal, še preden je bil postopek o zakonitosti odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pravnomočno končan. Iz tega razloga se njegov predlog za obnovo postopka, temelječ na tem novem dejstvu, kot nedovoljen zavrže.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - javni prevoz - dokazno breme
Ker toženec (delodajalec) ni dokazal, da bi tožniku izplačal povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, je sodišče prve stopnje na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagalo, in glede na splošno znana dejstva o ceni javnega prevoza tožbenemu zahtevku iz tega naslova utemeljeno ugodilo.
pogoji za dovolitev vpisa – zaznamba izrednega pravnega sredstva
Pritožba ne oporeka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila prodajna pogodba z dne 11.10.1993, ki v konkretni zadevi predstavlja listino za predlagani vpis, že v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga razveljavljena. Povsem jasno je torej, da prodajna pogodba, ki naj bi bila podlaga predlaganemu vpisu ne more več predstavljati listine, na podlagi katere bi lahko zemljiškoknjižno sodišče opravilo predlagani vpis.
ZPP člen 356, 356/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
pravdni stroški - nagrada za izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Upoštevaje sklep sodišča prve stopnje z dne 30. 6. 2011, s katerim je sodišče izvedencu določilo obseg dopolnitve v smeri odgovora na obsežne pripombe tožene stranke v pripravljalni vlogi z dne 13. 6. 2011, v katerih je tožena stranka po posameznih postavkah grajala izvedensko mnenje izvedenca J.R. ter konkretno zahtevalo odgovore na zastavljena vprašanja, ob dejstvu, da je izvedenec v dopolnitvi le v enem stavku kot odgovor na pripombe toženke napisal „da je upošteval, da so bila dela opravljena po obrtnikih s pomočjo tožnika in jih je tako tudi ovrednotil“, sodišče druge stopnje ocenjuje, da izvedenec ni izpolnil svoje naloge, to je dopolnitve v s sklepom določeni mu smeri. Zaradi tega je tudi po oceni sodišča druge stopnje vsaj preuranjena izdaja sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje izvedencu priznalo nagrado za dopolnitev izvedenskega mnenja, saj le-te dejansko ni moč šteti kot dopolnitev in je kot take ovrednotiti.
OZ člen 635, 635/1, 639, 639/1. PGU uzanca 84. ZIZ člen 272.
stvarne napake – jamčevanje za napake – bančna garancija – odgovornost za napake – prenehanje pravice – naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla – obvestilo o pomanjkljivostih
Garancija in jamčevanje za napake sta različna instituta, ki se med seboj ne prekrivata in se med seboj ne izključujeta.
pogoji za vpis – sporazum solastnikov o določitvi deležev
Pri presoji dovoljenosti vpisa je odločilno stanje zemljiške knjige v trenutku začetka postopka, v katerem zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu (147. člen ZZK-1). Pritožbeno sodišče, upoštevajoč zemljiškoknjižne podatke, ugotavlja, da drži, da deležev na parc. 141/5 in 141/10 k.o. Č. ne more določiti samo sodišče, ker je pri teh parcelah še vpisana družbena lastnina kot zemljiškoknjižno telo I. s pravico uporabe te parcele v korist vsakokratnega lastnika zemljiškoknjižnega telesa II in zemljiškoknjižnega telesa III vpisanega v vložno številko 342 k.o. Č., solastninski deleži pri teh zemljiškoknjižnih telesih pa so različni in je zato najprej potreben sporazum solastnikov o določitvi deležev na teh parcelah, na kar sta bila pri sklenitvi pogodbe SV 1 pogodbenika tudi izrecno opozorjena.
Ker tožena stranka nikoli ni zatrjevala, da je o morebitnih omejitvah pooblastila Š. S. za izvedbo naročila, obvestila toženo stranko, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Naročilo po zastopnici je bilo dano tožeči stranki pravno veljavno, tožeča stranka pa je naročeno storitev tudi opravila, zato je njen zahtevek na plačilo, utemeljen.
SPZ člen 69, 70. ZFPPIPP člen 342, 342/5, 495, 495/1, 495/1-2.
razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe sklenjene v stečajnem postopku
Določba 1. točke petega odstavka 342. člena ZFPPIPP določa, da udeleženec, ki ni uspel na javni dražbi ali v postopku javnega zbiranja ponudb, upnik, predkupni upravičenec ali tretja oseba ni upravičen niti v stečajnem niti v drugem postopku uveljavljati zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe. Od uveljavitve ZFPPIPP namreč velja, da uveljavljanje ničnosti in zahteva za razveljavitev prodajne pogodbe, sklenjene v stečajnem postopku, nista dovoljeni.
pritožba – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – čas plačila takse
Sodna taksa se šteje za plačano s trenutkom nakazila na račun sodnih taks. Razlogi na strani banke oziroma bančnega postopka, da prenakaže sredstva na račun, namreč ne morejo biti v breme zavezanca za plačilo sodne takse.
stroški postopka – umik tožbe - ustavitev postopka - rok za priglasitev stroškov postopka
Upoštevaje določilo 7. odstavka 163. člena ZPP lahko pravdna stranka priglaša pravdne stroške vse do izteka petnajstdnevnega roka, ki začne teči z vročitvijo sklepa o umiku tožbe in ustavitvi postopka. Torej tudi v primeru, ko je imela možnost vse stroške postopka priglasiti že pred pričetkom teka tega roka ali je del njih celo že priglasila.
sodna taksa za pritožbo – sankcija za neplačilo sodne takse – zavrženje pritožbe
Pritožbene navedbe, da se je tožena stranka septembra, ko bi morala plačati sodno takso, znašla v težki situaciji in slabem psihofizičnem stanju, so za razsojo o tem, ali je sodišče pravilno štelo pritožbo za umaknjeno, pravno neodločilne. Toženka sama priznava, da ji je poznana zakonska določba, da se ob neplačilu sodne takse pritožba šteje za umaknjeno, na kar je bila opozorjena tudi s pravnim poukom, poleg tega pa ima ves čas pooblaščenko. Zato bi morala poskrbeti, da s plačilom sodne takse zadosti procesnim predpostavkam za obravnavanje pritožbe.
Kakšno pooblastilo mora imeti oseba, ki v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavi zemljiškoknjižno dovolilo, je določeno v 34. členu Zakona o zemljiški knjigi. 34. člen ZZK-1 določa, da če je zemljiškoknjižno dovolilo v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavil pooblaščenec, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je podpis osebe, v imenu katere je zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno, overjen. Kakšno pa mora biti zemljiškoknjižno dovolilo je določeno v 23. členu SPZ, kateri pa ima enak pomen oz. enako vsebino tudi v ZZK-1 (7. točka prvega odstavka 3. člena). Navedena določba SPZ določa, da je zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula) izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, ter da mora biti podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen. Sodna praksa je glede tega vprašanja enotna in to pomeni, da bi moralo obravnavano pooblastilo vsebovati izrecno izjavo, da je pooblaščenka E.O. v imenu pooblastiteljice M.P. upravičena podati izrecno in nepogojno zemljiškoknjižno dovolilo za ustanovitev (v Pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice z dne 21.3.2011 navedenih) stvarnih pravic na določenih nepremičninah (navesti parcelno številko in katastrsko občino) na določeno (pravno/fizično) osebo. Take izjave pa obravnavano pooblastilo nima.
Pritožba utemeljeno opozarja na nasprotje med razlogi izpodbijane sodbe in izrekom v 3. točki, v kateri je sodišče ugotovilo, da se ugotovljeni terjatvi pravdnih strank pobotata do višine 375,27 EUR. Gre zgolj za nerodnost, ki se je pripetila prvostopnemu sodišču, zaradi česar je izrek dejansko postal neskladen sam s seboj in z razlogi, iz katerih izhaja, da sta se terjatvi pobotali do višine 3.263,67 EUR. Gre sicer za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa je v pritožbenem postopku odpravljiva.
stroški postopka – sodba na podlagi pripoznave – načelo kontradiktornosti
Pri odločanju o stroških je načelo kontradiktornosti močno omejeno. Specialna določba 163. člen ZPP, po kateri sodišče o povrnitvi stroškov odloči brez obravnavanja, že sama po sebi izključuje absolutno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.