Upnica je upravičena do prednostnega poplačila terjatve iz naslova stroškov ekološke sanacije dolžnikovih nepremičnin, saj spada njena terjatev med stroške v zvezi z unovčenjem posebnih stečajnih mas. Upnikove terjatve iz naslova neplačane najemnine za objekte, zemljišče in premičnine, ni mogoče šteti med stroške v zvezi z unovčenjem posebnih stečajnih mas. Upnika torej nista v enakem položaju v razmerju do stečajnega dolžnika. Načelo enakega obravnavanja upnikov zato ne bo kršeno s prednostnim poplačilom upničine terjatve iz unovčenih posebnih stečajnih mas.
Ob izhodišču, da se predpostavke za veljavnost zavezovalnega pravnega posla presojajo po pravilih obligacijskega prava, je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno pojasnilo, da so sporne nepremičnine v času sklenitve sporazuma o zavarovanju terjatve obstajale, zato predmet obveznosti (izpolnitveno ravnanje) po sporazumu ni bil nemogoč ali nedopusten (35. in 37. člen OZ). Tožnik ni uveljavljal drugih ničnostnih razlogov. Tudi pritožbeni poudarek, da so bile hipotekarno obremenjene nepremičnine, ki sodijo v sklop zaščitene kmetije, ne terja drugačne presoje. Javnopravne omejitve, katerih cilj je zagotavljanje delovanja kmetij ter preprečevanje drobitve kmetijskih zemljišč, veljajo (le) v primeru dedovanja in pravnoposlovnih razpolaganj, ki so podlaga za pridobitev lastninske pravice. Ker je šlo v obravnavanem primeru za razpolaganje nelastnika, pa razlogi, ki se nanašajo na veljavnost zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega je bila ustanovljena hipoteka, niti niso pravno odločilni.