Sodišče prve stopnje je pravilno po 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP pravdni postopek prekinilo ter pojasnilo, da je nad toženo stranko bil začet stečajni postopek 29. 8. 2024 pod opr. št. St 1329/2024 in da če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, se pravdni postopek prekine, razen v primeru osebnega stečaja, vendar le, če predmet spora (zahtevek) ne more vplivati na obseg stečajne mase, kar pa v konkretnem primeru ni podano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00089936
ZFPPIPP člen 10, 10/2, 11, 20, 20/2, 231, 231/1, 232, 232/1, 232/2, 232/4, 232/5. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 225, 226. OZ člen 269, 269/2. URS člen 23, 23/1, 33. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.
ZFPPIPP - splošne določbe - premoženje - obveznosti - kapital - denarna obveznost - nedenarna obveznost - plačilna sposobnost - odločanje o začetku stečajnega postopka - upnik kot upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka - vrsta terjatve - denarna terjatev - nedenarna terjatev - predlog za začetek stečajnega postopka - učinki obveznosti - upnikove pravice - posebni primeri - sodni penali - zloraba pravice - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - dejanje, ki ga lahko opravi kdo drug - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - materialno procesno vodstvo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - nejasni in pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med razlogi - pravica do sodnega varstva - pravica do dostopa do sodišča
ZFPPIPP upnikove legitimacije za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nikjer izrecno ne omejuje na denarne terjatve. Določbe ZFPPIPP je pravilno razlagati tako, da je začetek stečajnega postopka upravičen predlagati tudi upnik nedenarne terjatve. Bistveno je le, da terjatev neposredno vpliva na obseg stečajne mase, saj se le takšne nedenarne terjatve pretvorijo v denarne. Prav taka je terjatev prve upnice za opravo storitve (gradbenih del za preprečitev posedanja zemljišča), ki po naravi stvari zahteva denarna sredstva.
Tudi sicer ni najti utemeljenega razloga za stališče, da upnik nedenarne terjatve, ki jo sicer lahko prijavi v stečaju, ne bi mogel predlagati začetka tega postopka (tako kot upnik denarne terjatve). Insolventen dolžnik ne more izpolnjevati ne denarnih ne nedenarnih dajatvenih in storitvenih terjatev, ki zahtevajo denarna sredstva. Stečaj je zato namenjen vsem upnikom takšnih terjatev, ki so z vidika dolžnikove izpolnitve v enakem položaju in morajo biti ob njegovi insolventnosti obravnavni enako. Pretvorbo nedenarnih terjatev v denarne osmišlja prav zahteva po enakem obravnavanju upnikov. Razlaga, ki upniku nedenarne terjatve omogoča uveljavitev pravic šele od pretvorbe terjatve v denarno (kar predpostavlja, da se je stečajni postopek že začel), vodi v začaran krog in lahko zanj pomeni zanikanje prava ter dejansko izgubo terjatve, s tem pa kršitev ustavne pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena URS) oziroma konvencijske pravice do dostopa do sodišča (prvi odstavek 6. člena EKČP).
Na upnikovo procesno legitimacijo tudi ne vpliva okoliščina, ali njegova nedenarna terjatev omogoča nadomestno izvršbo ali ne (225. in 226. člen ZIZ). Presplošno in zato zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da upnik nenadomestne nedenarne terjatve ne more imeti interesa za poplačilo iz dolžnikovega premoženja in da se tovrstna terjatev ne pretvori v denarno ter je upnik ne more prijaviti v stečajnem postopku. Takšna je usoda zgolj tistih (nedenarnih) terjatev, ki na stečajno maso ne vplivajo (npr. terjatve, ki se uveljavljajo z izbrisno in motenjsko tožbo, terjatev za izpraznitev in izročitev nepremičnine, terjatev za razveljavitev disciplinskega ukrepa ipd). Ali terjatev prve upnice, ki jo zoper dolžnico uveljavlja v izvršbi, vpliva na stečajno maso, sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo.
Presoja zlorabe pravic v zvezi s sodnimi penali.
Noben postopek za uveljavitev pravic ni imun za morebitne zlorabe, ki jih zato more in mora preizkušati in preprečiti tudi stečajno sodišče. Zlorabe prav tako ni mogoče v celoti in avtomatično izključiti s sklicevanjem na predhodne (pravnomočno zaključene) postopke v zvezi s terjatvami upnikov. Sodišče prve stopnje zato ni imelo formalnih ovir za presojo, ali upnici v stečajnem postopku zlorabljata pravice. Nasprotno stališče upnic je zmotno. Utemeljen pa je njun pritožbeni očitek, da takšnega razloga za zavrnitev predloga nista mogli pričakovati in se zato o tem nista mogli ustrezno izjaviti. Zaključek sodišča prve stopnje o zlorabi pravic prav tako nima zadostnih, jasnih in skladnih razlogov ter temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju.
Upnici pravilno opozarjata, da jima sodišče prve stopnje v zvezi z očitano zlorabo ni omogočilo pravice do izjave. Iz podatkov spisa je razbrati, da sodišče o tem ni razpravljalo s strankami, upnici pa takšne zavrnitve predloga kljub skrbnosti nista mogli predvideti. Glede na vsebino njunega predloga sta lahko razumno pričakovali le trditveno in dokazno breme v zvezi s podatki, dejstvi in okoliščinami iz prvega, drugega, četrtega in petega odstavka 232. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje morebitnih pomanjkljivosti s tem povezanih trditev ali dokazov ni ugotovilo (nasprotno, ugotovilo je celo, da je prva upnica izkazala nedenarno storitveno terjatev, druga upnica pa denarno terjatev in da je dolžnica insolventna), a je predlog zavrnilo zaradi ugotovljene zlorabe pravic na podlagi kriterijev, ki jih je v zvezi s tem izoblikovalo Ustavno sodišče v zadevi Up-306/17. Procesno gradivo dolžnice, ki je glede na razloge izpodbijanega sklepa sodišču prve stopnje zbudilo sum o zlorabi, takšnega postopanja ni nakazovalo. Če je sodišče kljub temu menilo, da je predlog za začetek stečajnega postopka lahko posledica zlorabe, bi moralo tako stališče v okviru materialnega procesnega vodstva razkriti strankam in jim v zvezi s tem omogočiti izjavo, kar bi lahko storilo na naroku, ki sta se ga udeležila tako pooblaščenec upnic kot druga upnica osebno. Ker ni tako ravnalo, predlog za začetek stečajnega postopka pa je zavrnilo zaradi zlorabe pravic, ki jo je oprlo tudi na (nepredvidljivo) stališče o neizpolnjenosti trditvenega bremena upnic, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - potek preizkusnega obdobja - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev
Sodna praksa je enotna tudi v stališču, da ima kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1 pomembne elemente kaznivih dejanj tako proti premoženju kot proti gospodarstvu, saj so z njim očitno kršene premoženjske pravice delavca, saj gre za neupoštevanje plače v pokojninsko osnovo in s tem vpliv na višino delavčeve pokojnine.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 49, 58, 58-3, 231, 231-3, 232, 232/6, 239, 239/5. ZPP člen 337, 337/1.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija upnika - upravičeni predlagatelj - popolno poplačilo terjatve - odločanje o začetku stečajnega postopka - izdaja sklepa - sklep o začetku stečajnega postopka - upravičenje opravljati procesna dejanja - umik predloga za začetek stečajnega postopka - pritožbene novote
Pritožnica ne more uspeti niti s sklicevanjem na tretjo alinejo 2. točke 58. člena ZFPPIPP, po kateri upravičenje upnika opravljati procesna dejanja v glavnem stečajnem postopku preneha, če vse terjatve, ki jih v njem uveljavlja, prenehajo, ker so bile plačane. Če to velja glede zgoraj navedene predlagateljice, je s tem upravičenja za opravljanje nadaljnjih dejanj v tem postopku izgubila ona, vendar začetek stečajnega postopka, ki je sprožil številne pravne posledice (gl. oddelek 5.3 ZFPPIPP), ni več v njenih rokah.
sklep o preizkusu terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - prerekanje izločitvene pravice - napotitev na pravdo - izločitveni upnik
Četudi pritožnik ni prehodno vložil ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, niti ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, tak ugovor v konkretnem primeru ne predstavlja procesne predpostavke za obravnavanje pritožbe. Vsebina pritožbe se namreč ne nanaša pomanjkljivosti iz prvega odstavka 62. člena ZFPPIPP.
Prodajna pogodba, na kateri je podpis strank notarsko overjen, ni izvršilni naslov. Zato se ne morejo uporabiti posebna pravila o izločitveni pravici, ki temelji na izvršilnem naslovu, določena v 312. členu ZFPPIPP. Uporabi se splošno pravilo 310. člena ZFPPIPP, po katerem se na pravdo napoti izločitvenega upnika, katerega izločitvena pravica je prerekana.
ZPP člen 208, 208/2. ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/4, 104, 104/2, 233, 233/7, 233/8. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/3, 7/4.
osebni stečaj - nadaljevanje postopka - postopek odpusta obveznosti - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vračilo predujma - nagrada upravitelja - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - zahteva za oceno ustavnosti - Schumannova formula
Ker pritožbeno sodišče tudi v tej zadevi deli stališče iz pritožbenih sklepov Cst 108/2023 in Cst 232/2023, enako sodi, da se nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog in pristojnosti upravitelja v postopku odpusta obveznosti tudi v tem primeru izplača pred vračilom založenega predujma v dobro proračuna sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00085558
ZIZ člen 44, 44/3, 53, 53/2, 57, 61, 61/1, 62, 62/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 132, 132/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika - sklep o ugovoru - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek osebnega stečaja - kasnejša prekinitev izvršilnega postopka - dovolitev izvršbe - začetek postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti v osebnem stečaju
V obravnavani zadevi se je dne 31. 1. 2022 zoper dolžnico vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - izpiska odprtih postavk. Dne 3. 2. 2022 se je pred Okrožnim sodiščem v Kranju nad dolžnico začel postopek osebnega stečaja St 000, zato je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugotovilo, da je postopek prekinjen od dne 3. 2. 2022. Dne 2. 12. 2024 je nato sodišče prve stopnje izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 8874/2022, z izpodbijanim sklepom z dne 7. 2. 2025 pa je sklep o izvršbi VL 8874/2022 z dne 2. 12. 2024 razveljavilo ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. Takšno odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ, saj je ugotovilo, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil obrazložen ugovor.
Skladno z drugim odstavkom 62. člena ZIZ lahko izvršilno sodišče v primeru, če dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti ali le zoper njegov naložitveni del vloži obrazložen ugovor, sprejme le eno možno odločitev. To je razveljavi sklep o izvršbi in sklene, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku. Veljavna ureditev tako ne omogoča, da bi izvršilno sodišče na podlagi obrazloženega ugovora dolžnika ne le razveljavilo sklep o izvršbi, temveč tudi zavrnilo predlog za izvršbo, za kar se zavzema upnik v pritožbi.
ZFPPIPP člen 47, 357, 357/1. ZArbit člen 26, 26/1. Odvetniška tarifa (2003) člen 7, 7/4.
stroški postopka - predlog stečajnega upravitelja - predlog za soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - prevod vloge v tuj jezik - stroški prevoda - arbitražni postopek - gospodarska zbornica Slovenije - angleški jezik - nagrada odvetnika - povišanje nagrade - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - prevajalske storitve
Upraviteljica je z vlogo z dne 21. 3. 2025 dala predlog za soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka, in sicer za plačilo stroškov prevoda za vlogo v arbitražnem postopku, ki se vodi pred Stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Arbitražni postopek, ki se je začel pred začetkom tega stečajnega postopka, poteka v angleškem jeziku, kar je v skladu s prvim odstavkom 26. člena ZArbit. Kot izhaja iz OT se za uporabo tujega jezika pri opravljanju storitev, pri obračunu storitev med odvetnikom in stranko, skupna vrednost storitve poviša za 100 % (četrti odstavek 7. člena OT). V konkretnem primeru to pomeni, kot izhaja iz pojasnila upraviteljice, da bi nagrada odvetnika za uporabo tujega jezika pri opravljanju storitev (ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 3.800.000 EUR) pomenila povišanje nagrade za 9.000 točk, to je za 5.400 EUR. Ob primerjavi z višino stroškov za prevod vloge v višini 203,31 EUR, skupaj z DDV-jem 248,04 EUR, je odločitev upraviteljice, da se vloge dolžnika (tožene stranke v arbitražnem postopku) prevaja v angleški jezik po prevajalski agenciji (s čimer se zagotavlja pravilnost prevodov), v skladu z načelom ekonomičnosti oziroma načelom zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP).
ZFPPIPP člen 321. SPZ člen 11, 11/2, 40, 60, 60/1. ZIZ člen 64, 64/1, 64/2. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 11, 11/1.
postopek osebnega stečaja - načrt poteka stečajnega postopka - stečajna masa - unovčitev stečajne mase - rubež premičnega premoženja - pridobitev lastninske pravice na premičninah - pridobitni način - posest - lastniški posestnik - najemna pogodba - register neposestnih zastavnih pravic - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - obligacijsko razmerje - izročitev stvari v posest
Temeljno določilo SPZ, ki se nanaša na pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice, je 40. člen SPZ. V skladu s tem določilom se za prenos lastninske pravice zahteva: (1) veljaven pravni naslov, (2) sporazum strank o prenosu lastninske pravice in izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon, in (3) razpolagalna sposobnost prenosnika. Za uspešen prenos lastninske pravice morajo biti izpolnjeni vsi navedeni pogoji kumulativno. Z "drugimi pogoji, ki jih določa zakon" je po SPZ mišljen pridobitni način v ožjem pomeni besede. V zvezi s pridobitnim načinom je glede premičnin v prvem odstavku 60. člena SPZ kodificirano tradicijsko načelo, po katerem prenosnik pridobitelju stvar izroči v posest. Domneva se, da je lastniški posestnik premičnine njen lastnik (drugi odstavek 11. člena SPZ).
Register neposestnih zastavnih pravic nima značilnosti uradne evidence vseh stvarnopravnih razmerij glede določene premične stvari, kar je značilno za zemljiško knjigo glede nepremičnin.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je imela dolžnica premičnine v posesti na podlagi obligacijsko pravnega razmerja, torej kot najemnica poslovnega prostora (gostinskega lokala), ne kot njihova lastnica. Posledično je pravilna ugotovitev, da stečajna dolžnica nima premoženja, ki bi spadalo v stečajno maso.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - določitev izklicne cene - izklicna ali izhodiščna cena - izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše
Sodišče prve stopnje je odločilo, da je javna dražba z zviševanjem izklicne cene najprimernejši način prodaje glede na vrsto premoženja, ki je predmet prodaje. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, je sledilo predlogu upraviteljice, zato ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Primarno določeni načini prodaje dolžnikovega premoženja so med seboj enakovredni. Kateri način bo upravitelj predlagal, je odvisno od njegove ocene glede na splošne in specifične dejanske okoliščine posameznega primera.
Pritožnica ne more uspeti zgolj z očitkom, da nasprotuje določeni izklicni ceni. Gre za oceno možne cene, ki bo plačana. Zato je ocenjena vrednost izhodišče v postopku prodaje. Cena, za katero je v resnici (v konkretnih okoliščinah) mogoče prodati premoženje, pa se izoblikuje na podlagi konkretnih ponudb, ki jih zainteresirani kupci dajejo na javni dražbi. Izklicna cena, ki jo določi sodišče, predstavlja le znesek, pri katerem se draženje začne, ne pa tudi končne dosežene cene.
V postopku osebnega stečaja sodišče s sklepom o prodaji lahko naloži dolžniku zgolj izpraznitev in izročitev stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, v kateri stanuje kot lastnik. Zato dolžnica v pritožbi v zvezi z izdanim izpraznitvenim sklepom utemeljeno opozarja, da se ne prodaja le stanovanjska hiša, ampak tudi pripadajoči kmetijski objekt, ki v naravi predstavlja delavnico, in kmetijsko zemljišče.
ZPP člen 12, 283, 283/1. ZFPPIPP člen 384, 384/6, 384/6-1, 386, 399, 399/4, 399/4-8, 403, 403/1, 403/1-2, 406, 406/1, 406/1-1.
postopek osebnega stečaja - postopek za odpust obveznosti - ustavitev postopka za odpust obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - pojasnilna dolžnost sodišča - pomoč prava neuki stranki - materialno procesno vodstvo - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - kršitev obveznosti - namen odpusta obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti
V tej zadevi zato ne more biti govora o tem, da dolžnik iz nevednosti ni uporabljal procesnih pravic ali da se ni mogel jasno iz določno izjaviti o zadevi, zaradi česar bi obstajala dolžnost sodišča, da ga še posebej opozarja na to, da si lahko vzame pooblaščenca ali zaprosi za brezplačno pravno pomoč.
ZFPPIPP člen 47, 97, 97/2, 103, 122, 122/1, 122/1-2, 122/4, 354, 354/3, 355, 357, 357/1. ZPP člen 201. Odvetniška tarifa (2003) člen 11.
upravitelj - položaj in pristojnosti upravitelja - nagrada upravitelja - nadomestilo upravitelja - stroški stečajnega postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - udeležba drugih oseb v pravdi - udeležba intervenienta
Upravitelj v stečajnem postopku vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s potrebami postopka (drugi odstavek 97. člena ZFPPIPP), nagrada za delo upravitelja pa načeloma vključuje nadomestila za vse storitve, ki so potrebne za izvedbo njegovih nalog. Iz nabora potrebnih storitev so med drugim izvzete tiste, ki zahtevajo posebno strokovno znanje s področij, ki niso predmet strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja, ali ki jih je v posameznem postopku treba opraviti v takem obsegu, da jih ne more opraviti upravitelj sam (103. člen ZFPPIPP). Takšne storitve lahko upravitelj odda v delo drugi osebi, njihovo plačilo pa ima značilnost stroškov stečajnega postopka (354. člen ZFPPIPP). Pri odločanju o soglasju k njihovemu plačilu (prvi odstavek 357. člena ZFPPIPP) stečajno sodišče presoja namembnost in potrebnost stroškov, ki morajo biti v funkciji uresničevanja upraviteljevih nalog, ta pa mora presojo omogočiti z utemeljitvijo svojega predloga za soglasje k plačilu posameznega stroška.
Zakon kot stroške stečajnega postopka določa tudi pravdne stroške. Zastopanje stečajnega dolžnika pred sodiščem ne spada v okvir storitev, ki so vključene v nagrado upravitelja, saj je za naloge v zvezi z zastopanjem stečajnega dolžnika v sodnih postopkih potrebno posebno strokovno znanje s področij, ki niso predmet strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja. Terjajo namreč širši nabor znanja, zlasti s področja procesnega prava, ki ga program izpita za upravitelja ne obsega. Poleg tega je konkretna zadeva glede na podatke spisa (predvsem vsebino objavljenih poročil upravitelja in priloženih poročil o sodnih postopkih dolžnika) precej obsežna in zahtevna, zato je upravitelj (ki ni odvetnik) za zastopanje v sodnih postopkih upravičeno pooblastil odvetnika.
Odločitev za vložitev samostojne tožbe namesto intervencije v že obstoječi pravdi sama po sebi ne nakazuje na neutemeljeno višanje stroškov stečajnega postopka, saj je položaj stranke drugačen od položaja intervenienta, ki je stranki podrejen in mora pravdo sprejeti v obstoječem stanju (201. člen ZPP).
prodaja - javna dražba - izklicna cena - prodajna cena - pavšalne pritožbene navedbe - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja
Pritožbena navedba, da je ocena vrednosti prenizka, ker gre za obnovljeno, energetsko sanirano nepremičnino v centru Ljubljane z dobro razporeditvijo prostorov, je na ravni zgolj posplošenega zatrjevanja, brez vsakršnih konkretnih podatkov, ki bi potrjevali pritožbeno oceno o neprimernosti izklicne cene. Izklicna cena je le izhodišče; v primeru prodaje nepremičnine na dražbi z zviševanjem izklicne cene se namreč prodajna cena izoblikuje glede na stanje na trgu – če je dejanska vrednost nepremičnine višja, zainteresirani dražitelji ustrezno zvišajo prodajno ceno.
URS člen 156. ZFPPIPP člen 38, 128, 128/1, 234, 234/3, 234/4. ZUstS člen 23, 23/1.
začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - družbenik dolžnika - družbenik družbe z omejeno odgovornostjo - dovoljenost pritožbe - aktivna legitimacija za vložitev pritožbe - pravica do pritožbe družbenika - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - odločba ustavnega sodišča o neskladnosti zakona z ustavo - nadaljevanje prekinjenega postopka - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-151/2024-14 z dne 20. 3. 2025 odločilo, da sta tretji in četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP v neskladju z Ustavo, saj so družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo prikrajšani za pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka. Odločilo je, da imajo te osebe pravico, da vložijo pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka, kadar je bil predlog za začetek stečajnega postopka vložen pod pogoji iz 38. člena ZFPPIPP.
postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - nepopolna zahteva za odložitev odločanja - manjkajoče listine - rok za dopolnitev zahteve - prošnja za podaljšanje roka - izvajanje aktivnosti - zakonski rok - nepodaljšljiv rok - dopolnitev zahteve po preteku roka - sklep o začetku stečajnega postopka - dopolnilni sklep
Temeljno opravilo v postopkih zaradi insolventnosti je načelo hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP) in načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP), saj se je treba zavedati, da nasproti pravicam insolventnega dolžnika stojijo pravice upnikov, da prejmejo (vsaj delno) poplačilo svojih dospelih terjatev. Ob vložitvi zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka mora dolžnik izkazati, da obstajajo resne možnosti uspešnega finančnega prestrukturiranja. Zato mu ZFPPIPP v drugem odstavku 236. člena nalaga, da že ob vložitvi zahteve za odložitev odločanja predloži ustrezne listine, ki takšno resno možnost uspešnega finančnega prestrukturiranja izkazujejo in so opredeljene v 1. do 4. točki drugega odstavka 236. člena ZFPPPIPP. To pomeni, da mora dolžnik že izvajati določene aktivnosti za svoje finančno prestrukturiranje in odpravo insolventnosti, zaradi česar je določen tudi kratek tridnevni rok za dopolnitev dolžnikove zahteve za odložitev odločanja za predložitev manjkajočih listin iz drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP. Navedeni rok glede na izrecno zakonsko določbo iz četrtega odstavka 236. člena ZFPPIPP ni podaljšljiv, na kar je bil dolžnik s sklepom z dne 12. 12. 2024 izrecno opozorjen.
postopek osebnega stečaja - pristojnost slovenskega sodišča - potrošnik - plača in drugi stalni denarni prejemki - pokojnina - uveljavljanje pokojnine - vložitev vloge - časovne meje pravnomočnosti
ZFPPIPP v 2. točki drugega odstavka 381. člena kot predpostavko določa, da dolžnik v Republiki Sloveniji plačo ali druge stalne prejemke prejema. Sodišče odloča po (dejanskem) stanju na dan izdaje sklepa, kar pomeni, da lahko upošteva vsa dejstva in okoliščine, ki so nastopile do izdaje sklepa, saj to stanje zajemajo časovne meje pravnomočnosti. Pri svoji odločitvi lahko tako upošteva le v tem trenutku obstoječa dejstva, pritožnik pa niti ne trdi, da je do izdaje izpodbijanega sklepa v Republiki Sloveniji prejemal pokojnino.
ZFPPIPP člen 48, 121, 235, 269. ZPP člen 300, 300/1.
postopek osebnega stečaja - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - več predlogov za začetek stečajnega postopka - odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - prekinitev postopka odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka - razlogi za prekinitev postopka - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - uvedba postopka - združitev pravd v skupno obravnavanje - sklep o začetku stečajnega postopka - izrek sklepa - litispendenca
Sodišče prve stopnje niti ni navedlo, na katerega od prekinitvenih razlogov je oprlo svojo odločitev, konkurenca več predlogov za začetek stečajnega postopka pa se ne uvršča k nobenemu. V takih primerih je treba smiselno uporabiti pravila o združitvi pravd (prvi odstavek 300. člena ZPP), pri tem pa paziti na to, da se dolžniku zagotovi možnost izjavljanja o različnem procesnem gradivu vsakega od predlagateljev, in ker se na uvedbo stečajnega postopka navezujejo pomembne pravne posledice (gl. pravila o obdobju izpodbojnosti pri izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, 269. člen ZFPPIPP), da je ob morebitnem začetku stečajnega postopka jasno, na podlagi katerega od predlogov je bila ta odločitev sprejeta.
postopek osebnega stečaja - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - načrt poteka stečajnega postopka - sprememba načrta - začetek prodaje
Sodišče določi načrt poteka stečajnega postopka zato, da lahko spremlja potek unovčevanja stečajne mase. Upravitelj mora dejanja v zvezi z unovčenjem stečajne mase opravljati v rokih iz načrta poteka stečajnega postopka in o tem redno poročati sodišču (1. in 2. točka 295. člena ZFPPIPP), ki mora na podlagi teh poročil nadzorovati, ali upravitelj opravlja dejanja v zvezi z unovčenjem stečajne mase v skladu z načrtom poteka stečajnega postopka (prva alineja 6. točke 295. člena ZFPPIPP). Če se kasneje v stečajnem postopku pokaže, da zaradi zunanjih vzrokov, ki ne izvirajo iz sfere upravitelja, dejanj v zvezi z unovčenjem premoženja stečajnega dolžnika ni mogoče opraviti v rokih iz načrta poteka stečajnega postopka, sodišče ta načrt na predlog upravitelja ustrezno spremeni (tretji odstavek 321. člena ZFPPIPP).
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084570
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/3. ZFPPIPP člen 269, 270, 271, 385, 386, 391.
zavarovanje terjatve z začasno odredbo - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - izpodbijanje dejanj v stečaju - subjektivni pogoj izpodbojnosti - povezane osebe - insolventnost
Izpodbojna so tista pravna dejanja stečajnega dolžnika, ki so izvedena v obdobju izpodbojnosti in je posledica takega dejanja zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno (objektivni pogoj izpodbojnosti) ter če je oseba, v korist katere je bilo tako dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo opravljeno, vedela ali bi morala vedeti za dolžnikovo insolventnost (subjektivni pogoj izpodbojnosti). Obstoj subjektivnega pogoja izpodbojnosti je potrebno dokazovati, razen v primerih, ko se ta, ker gre za povezane osebe, šteje za izpolnjenega. V skladu s stališčem pravne teorije in sodne prakse predstavlja insolventnost stečajnega dolžnika v času opravljenega izpodbijanega dejanja dodaten pogoj za uspešno izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika.