Odgovornost članov poslovodstva za vračilo predujma iz devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP ima enake značilnosti kot njihova odškodninska odgovornost iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP. Predpostavka te odgovornosti je okoliščina, da je poslovodstvo kršilo svojo obveznost iz prvega odstavka 38. člena ZFPPIPP, ker v enem mesecu po nastanku insolventnosti družbe ni vložilo predloga za začetek stečajnega postopka, ta kršitev pa je povzročila, da zaradi prepoznega začetka stečajnega postopka premoženje družbe ne zadošča niti za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Zato se član poslovodstva te odgovornosti lahko razbremeni, če trdi in dokaže, da na nastanek omenjenega položaja (nezmožnosti iz premoženja družbe pokriti vsaj začetne stroške začetka stečajnega postopka) ni mogel vplivati. Trditi in dokazati mora, da v času, ko je opravljal funkcijo člana poslovodstva, družba še ni bila insolventna, ali da je vzrok insolventnosti nastopil tako nepričakovano, da kljub pravočasni vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka ni mogel zagotoviti, da bi premoženje družbe zadoščalo vsaj za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.
Pritožbeno sodišče na pravilno ugotovitev dejanskega stanja ne pazi po uradni dolžnosti, temveč mora ostati v mejah pritožbenih razlogov (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Da bi pritožnik lahko utemeljil napako pri ugotavljanju dejanskega stanja, bi moral zato navesti dejstvo, ki naj bi bilo nepravilno ugotovljeno, in tudi obrazložiti, zakaj naj bi bilo nepravilno ugotovljeno oziroma kaj je vzrok očitane napake.
Iz posebne stečajne mase se pokrivajo samo nekatere vrste stroškov stečajnega postopka, ki niso neposredno povezane z unovčenjem te mase (1.–4. in 6. točka četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP), ne pa vse. Nekatera procesna dejanja in pravna dejstva v stečajnem postopku, v zvezi s katerimi nastajajo stroški, so namreč v korist tako navadnih kot ločitvenih upnikov, ne pa vsa; nekaterih stroškov ločitvenim upnikom ni treba trpeti. To se odraža v določbi 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, ki te vrste našteva. Drugih stroškov pritožnica ne bi smela nositi (niti njihovega sorazmernega dela) niti začasno niti ob koncu stečajnega postopka. Ta napaka je bila vidna ob objavi načrta razdelitve in sklepa o razdelitvi, ki je postal pravnomočen. Ker jo je bilo mogoče, jo je bilo takrat tudi treba uveljavljati, vendar je bilo to opuščeno. Zato tega vprašanja zdaj ni več mogoče odpirati.
V situaciji, ko izločitveni upravičenec že sodno uveljavlja pridobitev lastninske pravice na nepremičnini in je v zvezi z začetkom tega sodnega postopka pri tej lastninski pravici v korist izločitvenega upravičenca v zemljiški knjigi že vpisana zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice (prva alineja 3. točke in 2. točka prvega odstavka 299.a člena ZFPPIPP), po mnenju pritožbenega sodišča napotitev na pravdo zoper stečajnega dolžnika ni potrebna. Sodni postopek (za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi priposestvovanja) zoper stečajnega dolžnika je namreč že v teku, drugi upniki pa izločitvene pravice niso prerekali, zato tudi ni potrebna razširitev tožbe na drugega upnika, ki bi prerekal izločitveno pravico.
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da gre v primeru stroškov zastopanja stečajnega upravitelja po pooblaščenem odvetniku na mediaciji za občasne stroške v skladu s 6. točko tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP, ki se jih plača iz stečajne mase.
ZFPPIPP v določbah 48.a in 48.b ureja postopek mediacje v postopkih zaradi insolventnosti. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 22. 10. 2025 stranke postopka in upravitelja napotilo v postopek mediacije. Kot izhaja iz navedenega sklepa, so se stranke mediacijskega postopka le-tega dolžne vestno in pošteno udeleževati. Ni pa ne v določbah ZFPPIPP, ne v sklepu sodišča prve stopnje z dne 22. 10. 2025 o napotitvi na mediacijo, izrecno zahtevano, da se jih morajo udeleževati upravitelji osebno. Je pa to po mnenju pritožbenega sodišča priporočljivo, saj sami najbolj poznajo stanje stvari.
Če poslovodstvo ne dokaže drugače, velja, da je imel upnik zaradi protipravnih dejanj poslovodstva škodo, ki je enaka razliki med celotnim zneskom njegove terjatve in zneskom, do katerega je bila ta terjatev plačana v stečajnem postopku. Ob upoštevanju omejitev odškodninske odgovornosti iz prvega odstavka 44. člena ZFPPIPP bo v večini položajev zadoščal dokaz, da je skupni znesek domnevane škode najmanj enak znesku teh omejitev.
Pomen vsebine osnovnega seznama finančnih terjatev je povezan s predmetom prisilnega prestrukturiranja, ki je zožen na finančne terjatve. Pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja nastanejo samo za finančne terjatve, vključene v osnovni seznam finančnih terjatev (tretji odstavek 44.l člena ZFPPIPP). Ta seznam je pomemben tudi za izračun deležev terjatev upnikov, ki krojijo usodo postopka (od teh deležev je odvisna domneva izpolnjenosti razloga za ta postopek iz 44.d člena ZFPPIPP in odločanje o morebitni ustavitvi postopka po 44.u členu ZFPPIPP), nanje pa sta vezani tudi veljavnost sporazuma o finančnem prestrukturiranju (prvi odstavek 44.o člena ZFPPIPP) in (prisilni) učinki pravnomočne potrditve tega sporazuma (tretji in četrti odstavek 44.v člena v zvezi s 3. točko drugega odstavka 44.c člena ZFPPIPP). Okoliščina, ali so terjatve iz osnovnega seznama finančne oziroma ali izpolnjujejo kriterije iz prvega odstavka 20.a člena ZFPPIPP, je zato relevantna za odločanje o začetku postopka prostovoljnega prestrukturiranja.
Nepravilnosti v postopku obveščanja v smislu zgoraj navedene določbe drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP bi s pritožbo zoper izpodbijani sklep lahko uveljavljal le predkupni upravičenec, ta pa pritožbe zoper izpodbijani sklep ni vložil.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se pritožnikovi očitki nanašajo predvsem na domnevne kršitve njegovih pravic kot potencialnega kupca (in neuspelega dražitelja), ki pa mu ZFPPIPP ne daje procesnega upravičenja za pritožbo zoper izpodbijani sklep. V kakšnem smislu naj bi posamezne od očitanih nepravilnosti v postopku prodaje premoženja stečajnega dolžnika povzročile kršitev načela enakega obravnavanja upnikov (46. člen ZFPPIPP) in načela zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP) ter vplivale na položaj pritožnika kot upnika, pa ta ne pojasni. Niti ne trdi, da ne bi bili izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe, ki so določeni v sedmem odstavku 341. člena ZFPPIPP.