hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - pravni pouk - popolnost - plačilo polovične globe za prekršek
ZP-1 v določbi tretjega odstavka 57. člena ZP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 57.c člena ZP-1 zahteva zgolj pravni pouk v zvezi s pravicami, obveznostmi in omejitvah iz prvega, drugega in tretjega odstavka 57.c člena ZP-1, ki pa ne zajema tudi pouka o tem, kolikšen bo znesek globe v primeru neuspeha z vloženo ZSV. Od povprečno razumnega človeka je namreč utemeljeno pričakovati da ve, da bo v primeru neuspeha z vloženim pravnim sredstvom moral plačati celotno izrečeno globo.
ZP-1 člen 55, 55/2, 65, 65/4, 68, 155, 155/1, 155/1-6,155/1-8.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pouk o procesnih pravicah - pravni pouk osumljencu (Miranda) - izjava osumljenca, dana policiji - opiranje sodbe na nedovoljen dokaz - dopolnitev dokaznega postopka - dokazni predlog - izvajanje dokazov - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - razlogi o odločilnih dejstvih
Čeprav je sodišče prve stopnje v 4. točki obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo, da je storilca seznanilo z opisom dejanskega stanja prekrškovnega organa in ga pozvalo na izjavo, same vsebine tega opisa v razlogih sodbe ne povzema, prav tako tudi ne vsebine storilčeve izjave policistu. Poleg tega iz razlogov sodbe izhaja, da se sodišče pri odločanju ni oprlo na storilčevo izjavo policistu, kar nenazadnje navaja tudi storilec sam v pritožbi. Glede na navedeno ni podana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Utemeljeno pa storilec opozarja na to, da sodišče ni izvedlo dokaza, ki ga je predlagal v svojo korist in da tudi ni pojasnilo, zakaj ni bil izveden. V konkretnem primeru je sodišče izvedlo dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka, vendar pa dokaznega predloga storilca za pridobitev podatkov GPS gibanja policijskega vozila ni izrecno zavrnilo, niti ga ni izvedlo. Čeprav sodišče pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga storilec, mora v razlogih sodbe argumentirano obrazložiti in pojasniti zavrnitev dokaznih predlogov za izvedbo razbremenilnih dokazov. Le z ustrezno obrazložitvijo bo sodišče zadostilo kriterijem pravnih jamstev izvajanja dokazov v storilčevo korist iz tretje alineje 29. člena Ustave RS. Povedano velja še toliko bolj, ker iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče ta dokazni predlog že začelo izvajati.
Ker je odgovornost samostojnega podjetnika navezana na ravnanje storilca in ne na ravnanje odgovorne osebe samostojnega podjetnika (15. člen ZP-1), čeprav se pojma v konkretnem primeru lahko tudi prekrijeta, pa je ob tem, ko iz odločbe o prekršku z dne 20. 4. 2021 izhaja, da je samostojni podjetnik odgovoren za prekrške, ki jih je storila odgovorna oseba, neposredni storilec voznik A.A, odločilno tudi, kdo je pri samostojnem podjetniku odgovorna oseba v smislu določbe 15. člena ZP-1.
obvezna zavarovanja v prometu - odgovornost lastnika vozila - registracija osebnih avtomobilov
Ob tem, ko iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je storilkino neregistrirano vozilo uporabljal njen znanec A. A. po predhodnem dovoljenju storilke (pri tem pa je storilka bila v avtu kot sopotnica), se pritožba neutemeljeno zavzema za zaključek, da storilka za navedeni prekršek ni odgovorna.
Sodišče prve stopnje je kljub ugotovitvi, da obdolženec ni peljal mimo znaka, ki označuje začetek naselja, zaključilo, da pa je vedel, da je na mestu, kjer je bil kontroliran s strani policistov, hitrost omejena na 50 km/h. Ta zaključek pa ni arbitraren, kot skuša prikazati pritožba, temveč temelji na skrbi in logični analizi dokazov, ki jih je sodišče prve stopnje izvedlo. Tudi pritožbeno ni problematizirana ugotovitev sodišča prve stopnje, da se obdolženec na tej relaciji ni vozil prvič. To je izpostavil obdolženec sam, pa tudi policist, ki je z obdolžencem opravil postopek, je izhajal iz dejstva, da je obdolženec domačin, ki se na tem mestu ni nahajal prvič. Že ta podatek kaže na obdolženčevo vedenje, da se je na mestu kontrole nahajal v naselju, kjer je hitrost omejena na 50 km/h. Na takšno obdolženčevo vedenje, ko je povsem neprepričljiva obdolženčeva analiza tega, kako da je križišče razveljavilo omejitev hitrosti, ki jo je odrejal prometni znak, pa kaže tudi obdolženčevo ravnanje ob sami kontroli in tudi kasneje, ko je obdolženec z mesta kontrole odpeljal, kasneje, ko pa mu je bilo predočeno, da je prekoračil hitrost v naselju, pa ni oporekal, da je šlo za prekoračitev hitrosti v naselju, ampak je le moledoval in predlagal, če se je mogoče drugače zmeniti. Če se vsem tem okoliščinam, ki jasno kažejo na obdolženčevo vedenje občutne prekoračitve hitrosti v naselju doda še ugotovitev, razvidna iz fotografij, da so ob cesti v smeri obdolženčeve vožnje objekti, ki dejansko kažejo na naselje, ne more biti dvoma v zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženec vedel, da je na mestu kontrole prekoračil hitrost, ki je bila v naselju omejena na 50 km/h.
pravočasnost zahteve za sodno varstvo - pravni pouk v plačilnem nalogu - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - sestavine plačilnega naloga - zahteva za popravo ali dopolnitev
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je potrdilo samo listina in dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev. Zato v skladu z ZUP glede potrdila ni možno uveljavljati pravnih sredstev, ki veljajo za odločbo oziroma sklep. Glede na enotno stališče teorije in prakse upravnega postopka, da potrdilo ni konkretni upravni akt, ker se z njim ne odloča o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, pritožbeni očitki o poseganju v storilčevo pravico do pravnega sredstva, v predmetnem pritožbenem preizkusu niso utemeljeni.
ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4. ZP-1 člen 26, 26/6.
udeleženec cestnega prometa - vožnja pod vplivom alkohola - priznanje prekrška - izrek opomina - posebne olajševalne okoliščine
Skladno z ustaljeno sodno prakso1 obdolženčeva nekaznovanost, priznanje storitve prekrška in obžalovanje za storjeni prekršek vožnje pod vplivom alkohola niso takšne posebne olajševalne okoliščine, ki bi utemeljevale omilitev stranske sankcije 18 KT, temveč gre za olajševalne okoliščine, ki se upoštevajo pri splošni odmeri sankcij po prvem in drugem odstavku 26. člena ZP-1.
Ob tem, ko torej iz razlogov sodišča prve stopnje, ki ne sledi zagovoru storilke zaradi izpovedbe policista A. A., v zvezi z neizvedbo dokaza z zaslišanjem policista B. B. izhaja zgolj, da njegova izpovedba zagotovo ne bi vplivala na ugotovljeno dejansko stanje ter da ni več zaposlen pri policiji, se pritožbeni očitki o podani kršitvi po drugem odstavku 155. člena ZP-1 izkažejo za utemeljene, saj je dokazna ocena sodišča prve stopnje tako pomanjkljiva, da je to vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost izpodbijane sodbe.
ZP-1 člen 13, 62a, 62a/1, 62a/1-5, 136, 136/1, 136/1-1, 136/1-5, 155, 155/1, 155/1-8, 155/2. ZTuj-2 člen 15, 146, 146/1. ZPPreb-1 člen 41, 41/1, 49, 49/1, 49/1-1.
pravica tujca do uporabe svojega jezika - zahteva za sodno varstvo - odločba o prekršku - opis prekrška - odgovornost samostojnega podjetnika - zakonski znaki prekrška - dejanje ni prekršek - pomoč tujcu pri vstopu, tranzitu ali prebivanju - prijava in odjava tujca
Ker se storilcu prekršek očita, da ga je storil kot samostojni podjetnik pri opravljanju dejavnosti, je potrebno upoštevati tudi določbo 13. člena ZP-1, skladno s katero je samostojni podjetnik lahko odgovoren za prekršek samo, če je v predpisu o prekršku tako določeno.
V določbah 146. člena ZTuj-2 in 49. člena ZPPreb-1 ni določeno, da bi za prekršek lahko odgovarjal tudi samostojni podjetnik v zvezi z opravljanjem dejavnosti.
Zgolj dejstvo, da A. A., ko je podajal svojo izjavo pooblaščeni uradni osebi mobilnega oddelka Finančnega urada Kranj, domnevno ni bila zagotovljena pravica do uporabe jezika, ki ga razume, ne pomeni, da sodišče ne bi smelo upoštevati zapisnika o njegovi izjavi, temveč bi lahko v dokaznem postopku navedenega zaslišalo kot pričo s pomočjo tolmača in bi se na ta način lahko prepričalo o procesni veljavnosti njegove izjave. Vendar pa napačni razlogi za ustavitev postopka ne pomenijo take bistvene kršitve po drugem odstavku 155. člena ZP-1, ki bi vplivala na zakonitost sodbe o ustavitvi postopka.
hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - vročanje v varen elektronski predal - vročanje po pooblaščencu za vročitve - davčni organ - prekrškovni organ
1. Pritožba se neutemeljeno zavzema za zaključek, da je PN, ki ga FURS kot prekrškovni organ izda v zvezi s prekrški, ki se ne nanašajo na davčne obveznosti, pravilno vročen, če je vročen skladno z določbo 85.a člena ZDavP-2. Tudi pritožbeno izpostavljen 58. člen ZP-11 napotuje na uporabo ZUP, saj kot je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, določba 85.a člena ZDavP-2 ureja vročanje dokumentov le davčnim zavezancem, zato pritožba nepravilno zaključuje, da je ZDavP-2 drug zakon, ki ga je v tem primeru glede na dikcijo določbe prvega odstavka 58. člena ZP-1 potrebno uporabiti v konkretnem primeru.
2. Lahko pa bi vročanje preko informacijskega sistema e-davki bilo skladno z določbami o vročanju ZUP, saj vročanje preko informacijskega sistema v varen elektronski predal ter vročanje po pooblaščencu za vročitve urejajo tudi določbe 86., 86.a in 89. člena ZUP. Ker pa iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja zgolj, da je vročanje nepravilno že zato, ker je bilo vročeno preko sistema e-davki, o odločilnih dejstvih, ki izhajajo iz relevantne pravne podlage ZUP, izpodbijana sodba nima razlogov.
3. Zgolj dejstvo, da je prekrškovni organ odločbo o prekršku vročal preko sistema e-davki ne pomeni, da je odločba nepravilno vročena, saj omenjeni informacijski sistem omogoča tudi vročanje drugih, ne zgolj davčnih dokumentov s strani FURS-a. Zato so odločilna dejstva, ki opredeljujejo zakonitost vročanja preko sistema e-davki, vezana na okoliščine, predpisane v določbah 83. - 89. člena ZUP in brez ugotovitve obstoja ali neobstoja teh okoliščin o zakonitosti vročanja prekrškovnega organa v predmetni zadevi ni mogoče zaključiti.
hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - pravočasnost zahteve za sodno varstvo
Ker iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje odločalo o pritožbi, v zvezi s katero se je rok za vložitev za odgovorno osebo pravne oseb iztekel dne 29. 5. 2021, za pravno osebo pa dne 24. 5. 2021, zahtevo za sodno varstvo pa je pravna oseba vložila dne 8. 6. 2021, kar je po poteku roka dne 31. 5. 2021, razlogov sodišča prve stopnje ni mogoče razumeti.
hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - odločanje o zahtevi za sodno varstvo
Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče po sprejeti dokazni oceni zaključilo, da je storilec storil obravnavani prekršek z direktnim naklepom ter da je prekrškovni organ vsa odločilna dejstva ugotovil zanesljivo in celovito. Pritožba vsled navedenemu utemeljeno izpostavlja, da medtem ko iz izreka izpodbijane sodbe izhaja, da se ZSV delno ugodi, iz obrazložitve izhaja, da so trditve v ZSV neutemeljene.
hitri postopek o prekršku - uporaba mobilnega telefona med vožnjo - dopustni pritožbeni razlog
Storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja, da je uporabljal telefon med vožnjo. S takimi navedbami storilec povsem jasno napada verodostojnost izpovedb zaslišanih prič, s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog.
Iz povzete izpovedi ne izhaja nobena okoliščina, ki bi kazala na to, da bi se lahko pri priči Škulj zaradi potiska ob točilni pult, pojavil občutek ponižanja in prizadetosti. Glede na izpovedbo oškodovanca, iz katere izhaja, da je vedel, da storilec ne želi vrniti kavnega mlinčka, da je po kavni mlinček prišel skupaj s kolegom in da je po lastni volj odšel v storilčev lokal, nato pa po samem očitanem izvršitvenem ravnanju kavni mlinček še odnesel, medtem ko je kolega D.D. storilca držal, pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje ustrezno raziskalo vsa dejstva, ki storilca obremenjujejo in je zato očitek kršitve načela materialne resnice neutemeljen.
ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-2. ZP-1 člen 6a, 66, 66/2.
hitri postopek o prekršku - prekoračitev hitrosti v naselju - merilniki hitrosti - prekršek neznatnega pomena
Policisti v času storitve prekrška tehnične brezhibnosti merilnika in pravilnosti opravljene meritve niso dolžni dokazovati storilcu, v postopku pred sodiščem prve stopnje pa so glede na razloge izpodbijane sodbe izkazali, da je bila meritev opravljena pravilno in tehnično brezhibno.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist
Za sprejem izpodbijane procesne odločitve o zavrženju so pomembne zgolj ugotovitve o dovoljenosti storilčevega predloga glede na višino izrečene globe, zato so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje svoje slabo premoženjsko stanje.
ZUP člen 83, 83/3, 87, 87/1. ZP-1 člen 60, 60/1, 155, 155/1, 155/1-8, 155/2.
zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - pravica do obrambe - vročitev plačilnega naloga - opomin pred izvršbo
Ob tem, ko iz tretjega odstavka 83. člena ZUP izhaja, da organ dokumente vroča po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov kot svojo dejavnost, iz prvega odstavka 87. člena ZUP pa, da se odločbe, od vročitve katerih začne teči rok, vročijo osebno tistemu, kateremu so namenjeni, so pritožbeni očitki o nezakoniti vročitvi spornega plačilnega naloga storilki s strani policista storilki v roke, neutemeljeni.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00068678
ZP-1 člen 58, 58/1. ZUP člen 101, 101/2. URS člen 23.
pravica do sodnega varstva - hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - pravočasnost zahteve za sodno varstvo - rok za vložitev - smiselna uporaba ZUP - štetje roka - iztek roka - iztek roka na soboto - napoved zahteve za sodno varstvo
Odpira se vprašanje, kako je za pravilno uporabo drugega odstavka 101. člena ZUP in za prenos roka na prvi naslednji delavnik potrebno razlagati zakonski pogoj „da se pri organu ne dela“. Sodna praksa jasne razlage zaenkrat še ni ponudila. Gre za širok pojem, ki lahko obsega različno organizacijo in različne načine dela. Kadar določena policijska enota tudi ob vikendih izvaja svoje naloge in pooblastila, gre v širšem smislu gotovo pritrditi, da tudi takrat opravlja delo. Vendar, ko je zakonsko dikcijo potrebno razlagati v povezavi z ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije, pa jo je po mnenju pritožbenega sodišča potrebno razlagati ožje, in sicer na način, da mora biti delo organizirano tako, da ima upravičenec do sodnega varstva možnost pravno sredstvo oddati neposredno pri prekrškovnem organu, ne da bi bil pri tem omejen s klicem na interventno telefonsko številko za nujne primere.
dopustnost predloga - plačilo globe - delo v splošno korist - višina neplačane globe
Za sprejem izpodbijane procesne odločitve o zavrženju storilčevega predloga so pomembne zgolj ugotovitve o dovoljenosti storilčevega predloga glede na višino izrečene globe, zato so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje svoje slabo premoženjsko stanje. Te navedbe se nanašajo na utemeljenost storilčevega predloga, ki pa ga ni mogoče vsebinsko obravnavati, saj za to niso izpolnjeni procesni pogoji, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
ZMV člen 25, 25/6. ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4.
vožnja pod vplivom alkohola - prištevnost storilca - prištevnost obdolženca - izvedensko mnenje - pripombe
Ko iz drugih izvedenih dokazov ne izhaja, da obdolženec ni bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj v času storitve prekrška, in ko iz razlogov sodišča prve stopnje ter dokumentacije v spisu izhaja, da se je izvedenec ustrezno opredelil do vseh izpostavljenih vprašanj, so pritožbeni očitki o pomanjkljivosti izvedenskega mnenja izvedenca psihiatrične stroke neutemeljeni. Vsled navedenemu se je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno oprlo na zgoraj povzeto izvedensko mnenje in njegovo dopolnitev, kar vse je ocenilo kot verodostojno, pritožba pa zgolj z izpostavljanjem, da iz navodil za uporabo obeh zdravil izhaja, da lahko v kombinaciji z alkoholom pride do stanja popolne neprištevnosti, dejstev, ki izhajajo iz izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve, na katero obdolženec ni dal pripomb, ne more izpodbiti.