OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068871
OZ člen 164, 187, 630. ZPP člen 14.
povrnitev škode – premoženjska škoda – vzpostavitev prejšnjega stanja – popolna restitucija – pravica do popolne odškodnine – posek gozda brez dovoljenja lastnika – zavrnilna kazenska sodba
Vzpostavitev prejšnjega stanja v gozdu pomeni ponovno pogozditev. Vendar pa ta ne omogoča popolne restitucije, saj ni mogoče vzpostaviti enakega gozda, kot je bil pred posekom. Popolno restitucijo bi torej pomenila posaditev novega gozda in denarna odškodnina do vrednosti ugotovljene posekane lesne mase v času poseka. Iz navedenega izhaja, da je mogoče reparirati škodo tudi s prisoditvijo vrednosti ugotovljene lesne mase v času škodnega dogodka oziroma poseka. Ta torej predstavlja razliko med vrednostjo gozda pred posekom in po poseku.
Oškodovanec ima pri zahtevku za povrnitev škode možnost izbire, in sicer med odškodnino v višini stroškov vzpostavitve prejšnjega stanja (+ razlika do polne vrednosti stvari) in med odškodnino v višini (celotne) vrednosti poškodovane oziroma odvzete stvari. Ne more pa zahtevati obojega.
naročilo gradbenih del – ponudba – predlog za sklenitev pogodbe
Ponudba mora biti dana določeni osebi, v obravnavanem primeru tožeči stranki. Elektronsko sporočilo z dne 20. 4. 2007, na katerega se v dokaz naročila spornih del sklicuje tožeča stranka, pa ni bilo naslovljeno na izvajalca oziroma na tožečo stranko, temveč je šlo le za korespondenco med člani Konzorcija.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo – prejem pošiljke – souporaba poštnega predalčnika – razdelitev pošte – skrbnost – dostava nepravilnim naslovnikom – odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave – upoštevanje potrjene prisilne poravnave med pritožbenim postopkom
Tožena stranka je priznala, da je predmetne pošiljke z dopolnitvijo tožbe in vabilom za glavno obravnavo prejela, hkrati pa, da jih je pri interni razdelitvi ona sama oziroma osebe, za katere je odgovorna tožena stranka, dostavila nepravilnim naslovnikom. To pa ni opravičljiv razlog za zamudo, saj ne gre za nepredvidljiv dogodek, ki ga tožena stranka ni mogla predvideti, niti preprečiti. Ob dejstvu, da souporablja poštni predal tožene stranke še ena pravna oseba, je tožena stranka, ki je takšno souporabo dovolila, prevzela obveznost urediti razdelitev pošte, ki je prišla v njen poštni predal tako, da bo pošiljke prejel pravilni naslovnik, zlasti kadar gre za sodna pisanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0071484
ZPP člen 318, 388, 388/2. OZ člen 10. ZGD-1 člen 3, 3/6.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – odškodninska odgovornost – elementi odškodninske odgovornosti – nestabilna ograja – samostojni podjetnik – izbris iz poslovnega registra
Na terasi gostilne, torej na javnem kraju, lahko vsak upravičeno pričakuje, da bo ograja, ki ga zamejuje, zdržala, če se kdo nanjo prisloni ali nasloni.
ZPP člen 115, 115/2, 116-120, 224, 224/1, 292, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 32.
narok – odsotnost stranke z naroka – predlog za preložitev naroka – opravičljiv razlog – zdravniško potrdilo – napoved predložitve zdravniškega potrdila – vrnitev v prejšnje stanje – ponovno odprtje obravnave – pravica do izjave – možnost obravnavanja – izločitev v korist potomcev
V trenutku, ko je sodišče opravilo narok za glavno obravnavo, je imelo vso potrebno zakonsko podlago, da ga opravi, ker v tistem trenutku tožnica (še) ni predložila ustreznega zdravniškega potrdila, torej ni bilo razlogov za preložitev.
Ko je sodišče prejelo tožničino zdravniško opravičilo, izdano na ustreznem obrazcu, bi moralo, glede na to, da je tožnica predložitev tega potrdila napovedala pravočasno (dan pred narokom za glavno obravnavo) in te svoje trditve takrat dokazno podkrepila v največji možni meri, ustrezno reagirati. Na voljo je imelo dve možnosti: že končano glavno obravnavo bi lahko znova odprlo in dopolnilo (trditveni in dokazni) postopek ali pa bi tožničino vlogo s predloženim zdravniškim opravičilom štelo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Skladno s petim odstavkom 342. člena ZFPPIPP upnik ne more uveljavljati razveljavitve ali ugotovitve ničnosti prodajne pogodbe. Čim je namreč prodajna pogodba sklenjena in kupnina plačana, mora sodišče na predlog upravitelja po drugem odstavku 342. člena ZFPPIPP izdati sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, s katerim odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca.
Povezava določb drugega in petega odstavka 342. člena ZFPPIPP pokaže, da je zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pritožba upnika omejena le na možnost preizkusa, ali je bila prodajna pogodba s kupcem sklenjena in ali je kupec za prodano nepremičnino plačal kupnino. Z vprašanjem, ali je kupec bil predkupni upravičenec, se pritožbeno sodišče ni dolžno, niti upravičeno soočati.
Izpolnitve dolžnikove preživninske obveznosti materi upnice ni mogoče šteti za pravilno, saj zaradi nastopa polnoletnosti upnice ta ni več njena zakonita zastopnica. Izpolnitev drugi osebi, ne da bi za to upnica dala soglasje oziroma odobritev, ni veljavna izpolnitev preživninske obveznosti do upnice.
ZZK-1C člen 94, 94/3. ZZK-1 člen 71, 71/2, 74, 177.
zaznamba vrstnega reda - rok veljavnosti zaznambe - prehodne določbe ZZK-1C - izvedba vpisov na podlagi pravnomočnega sklepa o dovolitvi vpisa
V konkretni zadevi je bil predlog za zaznambo vrstnega reda vložen 9.3.2011, vendar o predlogu ni bilo odločeno do 1. maja 2011, zato bi v skladu z določbo tretjega odstavka 94. člena ZZK-1C sodnik moral uporabiti 71. člen noveliranega zakona. V 71. členu ZZK-1 je rok veljavnosti zaznambe vrstnega reda določen drugače, kot je bil v starem zakonu. Po tej določbi zaznamba vrstnega reda neha veljati z iztekom enega leta od njenega vpisa v zemljiško knjigo.
Nova pa so tudi pravila o izvedbi vpisov. Po prvem odstavku 177. člena ZZK-1 se izvedejo vpisi v informatizirano glavno knjigo na podlagi pravnomočnega sklepa o dovolitvi vpisa.
Kot pravilno navaja pritožba je računalniška aplikacija ob izvedbi pravnomočnega sklepa o dovolitvi zaznambe vrstnega reda avtomatično izračunala datum izteka veljavnosti zaznambe (drugi odstavek 71. člena ZZK-1).
ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156-4. ZVCP-1 člen 44, 44/2, 116, 134, 234. ZPrCP člen 56, 56/3, 98, 98/2.
kršitev materialnih določb zakona – meja sankcioniranja prekrškov – časovna veljavnost zakona – milejši predpis – uporaba milejšega zakona – vključevanje v cestni promet – ogrožanje ali povzročitev prometne nesreče – prometna nesreča – prometna signalizacija – ovira
Na makadamskem izogibališču stoječe vozilo kolesarju v trenutku, ko ga je zagledal, ni predstavljalo ovire, ampak je to postala šele, ko je voznik nenadoma nepričakovano zapeljal na glavno cesto in polkrožno obrnil, zaradi česar je kolesar tudi reagiral z zaviranjem, tako da je do njegovega padca nedvomno prišlo zaradi nepravilnega vključevanja obdolženca v promet na regionalni cesti.
Ker se v skladu z 2. odstavkom 2. člena ZP-1 v primeru, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialnopravne določbe tega zakona ali predpis, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši, je sodišče prve stopnje dejanje pravilno pravno opredelilo kot prekršek po 3. odstavku 56. člena ZPrCP, ter zanj izreklo po uveljavitvi ZPrCP-A predpisani (nižji) sankciji, pri čemer je v obrazložitvi pojasnilo tudi, da v ZPrCP prekrški niso več pravno opredeljeni v povezavi s povzročitvijo prometne nesreče.
V primeru prekrška pod točko 2 izreka je treba uporabiti ZVCP-1, ki je veljal v času storitve prekrška, saj ZPrCP glede na višjo predpisano globo ni milejši.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – darilna pogodba – odplačnost – pogodba aleatorne narave – pravilo o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je bila glede na njeno vsebino in namen pogodbenih strank odplačna in ne darilna pogodba. Pri tem je bistveno, da gre za pogodbo z elementi tveganja oziroma za pogodbo aleatorne narave. Glede na ustaljeno stališče sodne prakse pa je pri takšnih pogodbah izključena uporaba pravil o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev.
Zaradi tvegane narave pogodbe ni mogoč matematični izračun in primerjava vrednosti izročenega premoženja in vrednosti izpolnitev preživljalke. V nasprotnem primeru bi bil povsem izničen namen sklenitve takšnih pogodb.
vrednost zapuščine – prikrajšanje nujnega dednega deleža – dediči in concreto – dediči in abstracto – zakoniti dediči – izročilna pogodba – darilna pogodba
Prištevanje vrednosti daril (danih dedičem kadarkoli in na katerikoli način) pride v poštev le za osebe, ki bi prišle po zakonitem dedovanju v poštev kot dediči, to je osebe, ki bi dedovale v konkretnem primeru. Gre torej za zakonite dediče in concreto.
Neutemeljen je tudi očitek o nesmiselnosti postavitve izvedenca za določitev uporabnine, če je zahtevek zastaral, saj je izvedenec izračunal uporabnino za obdobje od 1. 5. 2005 do 1. 10. 2006, ki pa še ni zastarala.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – prodaja na javni dražbi – državljanstvo zakonca – ugotovitvena tožba – pravni interes
Stališče, da je potrebno tožbeni zahtevek na ugotovitev skupnega premoženja zavrniti, ker ga ob zaključku glavne obravnave na prvi stopnji ni, je napačno. Smisel tovrstne pravde je namreč ureditev premoženjskih razmerij med zakoncema. Dejstvo, da je bilo stanovanje, ki je predmet pravde, med pravdnim postopkom prodano na javni dražbi, na višino deležev zakoncev na premoženju, pridobljenim delom v času trajanja zakonske zveze, nima nikakršnega vpliva. Morebitno obogatitev partnerja in svoje prikrajšanje bo tožnik lahko uveljavljal z obligacijskim zahtevkom v drugi pravdi. Zato nedvomno izkazuje interes za ugotovitveni zahtevek, da stanovanje, ki je predmet pravde, sodi v skupno premoženje pravdnih strank, kot tudi na ugotovitev velikosti deležev vsakega od bivših zakoncev.
Zatrjevana toženčeva obljuba vračila kupnine ni mogla povzročiti pretrganja zastaranja tožničinega zahtevka za plačilo polovice sedanje vrednosti spornega stanovanja.
Sodišče izvede samo tiste dokaze, ki so namenjeni ugotavljanju odločilnih dejstev. Res pa se mora sodišče opredeliti do dokaznih predlogov; predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, zavrne in najpozneje v obrazložitvi sodbe, če že ne na glavni obravnavi, pojasni, zakaj jih je zavrnilo. Sodišče prve stopnje te zahteve ni upoštevalo, vendar bi lahko šlo zgolj za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Nanjo bi tožnica v skladu s prvim odstavkom 286.b člena ZPP morala opozoriti že na glavni obravnavi, vendar tega ni storila, zato se v pritožbi na to kršitev ne more več uspešno sklicevati.
Značaj dogovora o arbitraži ima tako lahko le dogovor, po katerem je arbitražna odločba za stranki obvezujoča in dokončna. Iz vsebine arbitražnega dogovora mora jasno in izrecno izhajati, da je z njim sodna pristojnost izključena.
sporazum o priznanju krivde - vezanost na sporazum - način izvršitve zaporne kazni - znižanje denarne kazni - oprostitev plačila stroškov
Sporazum o priznanju krivde, s katerim sta soglašali obe stranki, je bil predložen sodišču, ki ga je sprejelo. Sodišče prve stopnje zato drugačne kazenske sankcije, vključno z dogovorjeno višino glavne in stranske kazni, sploh ni moglo izreči.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti – akontacija odškodnine – valorizacija – uporaba materialnega prava
V primeru delnega plačila kot odškodnine je treba to delno plačilo valorizirati, saj gre pri tem za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. V sodni praksi se revalorizacija upošteva tako, da se plačana akontacija odškodnine ovrednoti s preračunom na dan odločanja z uporabo računalniškega programa v okviru revalorizacijskih obresti.
Odvetnik krši pogodbene obveznosti v primeru njegovega krivdnega ravnanja oziroma ravnanja v nasprotju s skrbnostjo, ki se pri opravljanju njegovega poklica zahteva od njega.
Odvetnik se lahko reši svoje odgovornosti za nastalo škodo, če dokaže, da bi bil spor za stranko izgubljen tudi, če ne bi bilo njegovega zakrivljenega ravnanja.