gospodarski spor - spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker se sodba (in sklep), s katero (katerim) je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati pritožbenih izvajanj tožene stranke o (zmotni oziroma) nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja. Pritožbene navedbe tožene stranke pa so (skoraj) izključno (le) izvajanje o (zmotni oziroma) nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074546
ZPP člen 207, 207/2, 285. OZ člen 9, 239, 239/1.
materialno procesno vodstvo – vrednost pogodbenih del – vsebina pogodbe – jasna pogodbena določila – končni obračun – začetek stečajnega postopka med pritožbenim postopkom
Sodišče prve stopnje bi preseglo dolžnost materialno procesnega vodstva, če bi tožečo stranko zgolj na podlagi pavšalnih trditev o špekulativnem namenu tožene stranke ob enostranskem prenehanju pogodbe ter nekonkretizirane navedbe, da so podani vsi elementi civilnega delikta, med tem ko je tožbeni zahtevek utemeljevala na pogodbeni podlagi plačila opravljenih storitev in pravilnosti obračuna, pozivalo na dopolnitev navedb glede odškodninske odgovornosti. Sodišče z materialnim procesnim vodstvom ne sme iti tako daleč, da bi stranko pozvalo, da na novo oblikuje dejansko podlago spora in spremeni oziroma doda tožbeni temelj.
bolniški stalež – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč
Tožnici, ki je v socialnem sporu v celoti uspela, je bila brezplačna pravna pomoč odobrena le za vložitev tožbe, odvetnica pa jo je zastopala tudi na naroku. Toženec je zato nagrado za postopek dolžan nakazati na račun sodišča, preostalo odmerjeno nagrado pa je dolžan povrniti tožnici.
URS člen 158. ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 180, 181, 249, 406. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 224, 224/1, 225, 225/1, 225/4, 260, 260/1, 261, 261/2.
nova odmera pokojnine – pravnomočna odločba – obveznice
Tožnici je bila pravica do starostne pokojnine že pravnomočno priznana. Toženec je zato njeno zahtevo za novo odmero pokojnine na podlagi zneskov, namenjenih za notranji odkup podjetja, utemeljeno zavrgel.
ZZVZZ člen 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45, 45/1, 45/1-1.
zdraviliško zdravljenje – bolezni gibalnega sistema
Poškodba desnega kolena z raztrganjem notranjega miniskusa, ki je bila sanirana z artroskopsko operacijo in opravljena v lokalni anesteziji z enodnevno hospitalizacijo, ne predstavlja hujšega stanja na gibalnem sistemu s funkcijsko prizadetostjo, zato pri tožnik ne gre za stanje iz 1. alineje 1. točke 1. odstavka 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in ni upravičen do zdraviliškega zdravljenja.
ZOFVI člen 59, 59/6. ZDSS-1 člen 37. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
vzgoja in izobraževanje – ravnatelj - postopek za razrešitev – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – sprememba navedbe tožene stranke
V primeru spremembe navedbe tožene stranke po določbi 37. člena ZDSS-1 (zaradi očitne pomote) ne gre za umik tožbe zoper prvotno navedeno toženo stranko, temveč za posebne vrste procesno nasledstvo. Smisel spremembe navedbe tožene stranke je v tem, da učinki vložene tožbe ostanejo v veljavi. Zakon v taki situaciji šteje, da gre ves čas za isto stranko, zato sodišče prve stopnje glede prvotno tožene stranke sploh ne bi smelo odločati.
ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 168, 168/1, 339, 339/2-14, 350, 350/2, 366, 366/1. ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZGD-1 člen 3, 3/6.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - obročno plačilo sodnih taks – zavrženje predloga – obrazložitev sklepa – nepopolna izjava o premoženjskem stanju – absolutna bistvena kršitev
Ker sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov, zakaj je predložena izjava o premoženjskem stanju tožene stranke izpolnjena nepopolno, izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Zato ima pomanjkljivost, zaradi katere se ne more preizkusiti.
Glede na določbo 3. odstavka 324. člena ZPP je pri procesnem pobotanju izrek sodbe tričlenski: sodišče ugotovi obstoj terjatve tožeče stranke, nato posebej obstoj terjatve tožene stranke (največ do višine terjatve tožeče stranke), potem pa izreče pobotanje in v celoti (ali deloma, če je v pobot uveljavljena terjatev nižja od terjatve tožeče stranke) zavrne tožbeni zahtevek.
Z ugovorom je mogoče zaradi pobota uveljavljati tudi terjatev, o kateri je že pravnomočno odločeno – v tem primeru pa odpade druga točka izreka (odločitev o obstoju v pobot uveljavljane terjatve) in sodišče ugotovi zgolj obstoj tožnikove terjatve in izreče pobotanje. Če sodišče ugotovi, da terjatev toženca ne obstoji, potem mora izreči, da obstoji terjatev tožnika, da ne obstoji terjatev tožene stranke in s kondemnatorno odločitvijo izreči toženi stranki, da tožniku plača. Posamezne točke izreka sodbe, ki ga je potrebno v primeru pobotnega ugovora oblikovati, so neločljivo povezane.
Čeprav je toženec po vložitvi tožbe tožniku povrnil neupravičeno prejeta sredstva iz naslova brezposelnosti, je sodišče utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo zahtevku na vrnitev teh sredstev, ker toženec ni odgovoril na tožbo, tožnik pa tožbe ni umaknil.
Dejstvo, da tožnica kot vodja oddelka prejema nižjo plačo od podrejenih, samo po sebi še ne pomeni, da je iz tega razloga izpodbijana prevedba nezakonita.
ZZVZZ člen 80, 81, 81/2, 82. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
bolniški stalež – administrativni stalež
Naslednji dan po zaključku bolniškega staleža s strani imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije je tožničin osebni zdravnik zaradi iste bolezni podal predlog za podaljšanje bolniškega staleža. Takšnega predloga imenovani zdravnik ne sme zavreči, temveč mora ugotoviti, ali je prišlo do nenadnega in nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja.
ZZSV člen 3, 4. ZPIZ-1 člen 275. OZ člen 190. ZPP člen 87, 87/3, 212, 286, 337.
dodatek k tuji pokojnini – vračilo preplačila
Tožnici je bila kot upravičenki do pokojnine iz republike nekdanje SFRJ (Črna Gora) priznana pravica do dodatka k družinski pokojnini. Na podlagi podatkov, ki jih je sporočil tuj nosilec zavarovanja, je toženec ugotovil, da je bila tožnici v istem obdobju izplačevana družinska pokojnina s strani tujega nosilca zavarovanja, zato v tem obdobju ni imela pravice do izplačila dodatka k tuji pokojnini v višini osnove, in je dolžna preplačilo dodatka vrniti tožencu.
odškodninska odgovornost delodajalca – vzročna zveza – elementi odškodninske odgovornosti
Odškodninska odgovornost tožene stranke ni podana, ker med zatrjevanim škodnim dogodkom, to je udarcem plastične letve v mezinec leve roke in poškodbo – zlomom mezinca leve roke - ni obstajala vzročna zveza.
Ker tožnik skladno s sklepom sodišča v roku ni dopolnil tožbe tako, da bi predložil dokončni upravni akt (odločbo druge stopnje), je sodišče tožbo utemeljeno zavrglo.
Odmera stroškov postopka je odvisna od končnega uspeha strank v postopku. Tožena stranka je v prvem postopku resda uspela s pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje v zvezi s tožbenim zahtevkom, ki se je nanašal na plačilo razlike iz naslova prevoznih stroškov. Vendar pa je sodišče prve stopnje po ponovljenem postopku tožbenemu zahtevku iz tega naslova znova v celoti ugodilo, kar pomeni, da z vidika končnega uspeha v pravdi, pritožba tožene stranke ni bila uspešna. Pooblaščencu tožene stranke do nagrade za pravno sredstvo zato ni upravičen.
sprememba upnika ali dolžnika – odstop terjatve s pogodbo – cesija – terjatev iz delovnega razmerja – zaupno razmerje – katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo
Po 1. odstavku 417. člena OZ lahko upnik s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim, prenese nanj svojo terjatev, izvzemši tiste terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan, kot tudi tiste, ki so povezane z osebnostjo upnika ali njihova narava nasprotuje prenosu na drugega.
Delovno razmerje je zaupno razmerje, saj lahko obstaja le med delavcem in delodajalcem, zato terjatev iz tega razmerja ni mogoče odstopiti s pogodbo, kot to določa 1. odstavek 417. člena OZ. Zaradi tega tožeča stranka na podlagi pogodbe o odstopu terjatev ni aktivno legitimirana od toženca zahtevati odškodnino za škodo, povzročeno v zvezi z delovnim razmerjem, v znesku, ki ga je toženčev delodajalec odstopil tretjemu s pogodbo o odstopu terjatve, ta pa tožeči stranki s pogodbo o odstopu terjatve.
ZPIZ-1 člen 36, 276, 276/1. OZ člen 131. ZPP člen 257, 285, 287, 289, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1980) člen 34.
Tožena stranka za prevedbo plač javnih uslužbencev ni bila dolžna sprejeti posebnega akta o prevedbi, ampak je prevedbo lahko opravila na podlagi prevedbe novinarskih delovnih mest, ki je vsebovana v Aneksu h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje.
ZPIZ-1 člen 137, 138, 139, 140, 141. Sklep o dodatku za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence točka II.
dodatek za pomoč in postrežbo – najtežje prizadeti upravičenci
Tožnik, h kateremu negovalka prihaja dvakrat tedensko, enkrat mesečno pride patronažna sestra, zdravnica se pokliče po potrebi, a v povprečju ne več kot enkrat mesečno, fizioterapevtske vaje pa se izvajajo enkrat tedensko, ne potrebuje strokovne pomoči za stalno izvajanje zdravstvene nege. Zato ni upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence.
odškodninska odgovornost delavca – premoženjska škoda – huda malomarnost
Toženka (poslovodkinja v trgovini) je prejeto gotovino shranjevala v navadni kuverti v zadnjem delu poslovalnice, pri čemer je bila kuverta povsem nezavarovana, kar je omogočalo prost dostop do gotovine in prilaščanje sredstev tožeče stranke. Z delegacijo nalog je študentkam omogočila razpolaganje z gotovino. Stanja gotovine v kuverti ni nadzirala, prav tako tega stanja ni nikoli primerjala z realiziranim prometom ali z nakazili na bančni račun tožeče stranke. Na podlagi navedenih okoliščin je toženki mogoče očitati, da je do ugotovljenega manka gotovine prišlo zaradi njenega hudo malomarnega ravnanja.