Tožena stranka je storitev naročila, tožeča stranka pa jo je opravila in to brez napake. Upravičena je do plačila in sicer na podlagi določila drugega odstavka 642. člena OZ. Sodišče prve stopnje se je nepravilno sklicevalo na določila o neupravičeni obogatitvi, ki pridejo v poštev, ko ni pravne podlage, ali je ta kasneje odpadla.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zavarovalni zastopnik - norma - delo na terenu - povračilo stroškov v zvezi z delom
Za zavarovalnega zastopnika, ki svoje delo v pretežni meri opravlja na terenu, je kritje potnih stroškov bistveno za nemoteno opravljanje dela. 41. člen ZDR tako kot pogodba o zaposlitvi določa, da mora delodajalec delavcu, če ni drugače dogovorjeno, zagotoviti vsa potrebna sredstva in delovni material, da lahko nemoteno izpolnjuje svoje obveznosti. Tožena stranka ni mogla pričakovati, da bo tožnica izpolnjevala svoje delovne obveznosti na terenu, ker sama ni izpolnila svoje obveznosti plačila potnih stroškov, ki so predstavljali 20 – 30 % tožničine mesečne neto plače (minimalne plače). Zato redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kateri je tožena stranka tožnici očitala, da ne dosega pričakovanih rezultatov dela, ni zakonita.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003332
ZP-1 člen 22, 22/3. ZVoz člen 44, 44/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk – obveznosti storilca – predložitev potrdila
Kljub dejstvu, da ministrstvo storilcu iz skupne evidence ni izbrisalo štirih kazenskih točk, ker naj potrdila o uspešno opravljenem programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo ne bi prejelo, je opravljen program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo potrebno upoštevati, saj do izbrisa kazenskih točk ni prišlo zaradi objektivnih razlogov in ne zaradi subjektivnih razlogov na strani storilca.
vmesna sodba – predpostavke za odškodninsko obveznost – omejevanje konkurence – odločba Urada za varstvo konkurence – protipravno ravnanje
Sodišče je v odškodninskem sporu za škodo, nastalo zaradi nedopustnega omejevanje konkurence, vezano na odločbo Urada za varstvo konkurence, kar pomeni, da je vezano na ugotovitev, da je tožena stranka ravnala protipravno in da je podana njena odgovornost za tako ravnanje.
nagrada za izum – določitev nagrade za službeni izum – spremenjene okoliščine – rebus sic stantibus
Sklenjena pogodba med delodajalcem in delavcem, s katero je določena nagrada za izum iz delovnega razmerja, zavezuje pogodbeni stranki. Višina nagrade se lahko na predlog delavca ali delodajalca spremeni le pod pogoji iz 6. člena 18. člena ZPILDR, po katerem delavec in delodajalec lahko kadarkoli predlagata spremembo višine nagrade, če so se okoliščine, na podlagi katerih je bila nagrada odmerjena ali določena, bistveno spremenile.
odpravnina – odpoved s ponudbo nove pogodbe – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu
Delodajalec delavcu ni dolžan izplačati odpravnine, če je delavcu že v času odpovednega roka s strani delodajalca ali zavoda za zaposlovanje ponujena nova ustrezna zaposlitev za nedoločen čas in delavec tako pogodbo o zaposlitvi tudi sklene. V primeru, da delavec sklenitev take pogodbe odkloni, pa razbremenitve plačila odpravnine sploh ni.
Ker je dogovarjanje tožene stranke z drugo družbo o zaposlitvi tožnika ostalo le v fazi dogovorov, tožniku pa pogodba o zaposlitvi do konca odpovednega roka ni bila ponujena, je tožnikov tožbeni zahtevek za izplačilo odpravnine utemeljen.
ZDR člen 131, 161, 162, 162/1. Zdoh-2 člen 2. ZPSV člen 3.
obveznost plačila - regres – pridobitev pravice do letnega regresa – pravica do sorazmernega dela letnega dopusta – bruto - neto
Iz določb 131. in 161. člena ZDR izhaja, da delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, in da mu mora biti regres izplačan najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Iz določbe prvega odstavka 162. člena ZDR pa izhaja, da ima delavec pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu, če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta, ali če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta, ali če mu delovno razmerje preneha pred 1. julijem.
Tožnica ni upravičena do plačila po višini opredeljenih neto zneskov regresa za letni dopust. Davčne obveznosti, od katerih je odvisna višina neto zneska regresa za letni dopust, se v skladu z 2. členom ZDoh-2 ugotavljajo po predpisih, veljavnih na dan izplačila. To pomeni, da bo morala tožeča stranka od v izreku opredeljenih bruto zneskov regresa za letni dopust odvesti davke v višini, kot bodo izhajali iz predpisov, ki bodo veljali na dan izplačila. Neto znesek regresa za letni dopust bo zato predstavljal tisti znesek, ki bo od dosojenega bruto zneska ostal po odvodu davkov (prispevki se od regresa za letni dopust, ki ne presega določene višine, po petem odstavku 3. člena ZPSV ne plačajo).
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – usposabljanje kriminalistov - protipravnost
Tožeča stranka se je poškodovala v okviru nadaljevalnega usposabljanja kriminalistov pri izvajanju vaje vpada v objekt in prijetje storilca. Do poškodbe je prišlo, ko je tekla za markerjem, da bi ga prijela. Marker se je pred steno odrinil z nogo ter padel nazaj na tožečo stranko. Tožeča stranka ni izpolnjevala pogojev za nadaljevalno usposabljanje kriminalistov. Tega usposabljanja se ne bi smela udeležiti. S tem, ko se ga je udeležila oziroma, ko jo je tožena stranka v nadaljevalno usposabljanje vključila, je tožena stranka ravnala protipravno.
Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP in ker tožeča stranka ni izkazala, da je bila revizija dopuščena, konkretna revizija ni dovoljena.
ZPP člen 458, 458/1, 495, 495/1. ZOdvT tarifna številka 6007.
spor majhne vrednosti – materialni stroški – 20% DDV na materialne stroške
Pravna osnova za priznanje DDV-ja na postavki materialnih in potnih stroškov je tar. št. 6007 Odvetniške tarife, ki pravi, da so osnova za izračun davka na dodano vrednost tako nagrade kot izdatki.
Tožnica od tožene stranke utemeljeno zahteva povrnitev prevoznih stroškov, ki jih je v spornem času imela zaradi opravljanja dela za toženo stranko, tj. sklepanja življenjskih zavarovanj. Podlaga za takšno odločitev je v določbi tretjega odstavka 50. člena KP, po kateri se povrnejo delavcu tisti stroški, ki so nastali pri sklepanju zavarovanj, ti pa se izplačujejo na podlagi vsakokratnega pisnega naloga organizatorja zastopniške mreže v poslovnih enoti. Po določbi 16. člena Pravilnika je zastopnik za mesece, za katere je izpolnil pričakovane rezultate, skladno s Pravilnikom upravičen do povračila prevoznih stroškov za vsako sklenjeno zavarovanje v obliki kilometrine za največ 36 prevoženih kilometrov. Stroški iz tega naslova se izplačajo zastopniku na podlagi pisnega naloga organizatorja zastopniške mreže.
Obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke je verjetno izkazan. Tožeča stranka je bila pri toženi stranki zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi, iz česar izhaja verjetnost, da je upravičena do plače in drugih prihodkov iz delovnega razmerja ter povračila stroškov v zvezi z delom, zato je bila utemeljeno izdana začasna odredba prepoved razpolaganja z denarnimi sredstvi na računu tožene stranke.
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4. ZIZ člen 270, 270/1. ZDR člen 132.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve – odpravnina ob upokojitvi
Tožnici je delovno razmerje prenehalo zaradi upokojitve. Njena terjatev za plačilo odpravnine je zato verjetno izkazana, izpolnjeni pa so tudi drugi pogoji iz 2. odst. 270. čl. ZIZ, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo začasno odredbo prepoved razpolaganja z deležem tožene stranke v družbi AB ter odtujitev in obremenitev nepremičnin.
Storilec v pritožbi ni niti navajal, niti izkazal, da je sodišče prve stopnje obvestil o domnevnih napakah na strani pooblaščenega izvajalca rehabilitacijskih programov oziroma težavah, ki jih ima s pridobivanjem dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program in da je zaprosil sodišče za podaljšanje roka za predložitev potrdila, kar bi nedvomno moral storiti glede na to, da je bil opozorjen na posledice neizpolnitve svoje obveznosti in glede na dejstvo, da v postopku za odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zasleduje svoj interes, da se že izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega števila kazenskih toč ne izvrši, zaradi česar se od njega pričakuje aktivno sodelovanje ter vestno in dosledno izpolnjevanje obveznosti po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - zagovor
Zgolj dejstvo, da je delavec v bolniškem staležu, ne pomeni avtomatično, da se zagovora ne more udeležiti in da ga je delodajalec dolžan preložiti. Dolžnost delodajalca v zvezi z zagovorom je le, da ga delavcu omogoči. Glede na ustaljeno ter enotno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, delodajalec ni dolžan vedno omogočiti zagovora oziroma ni dolžan čakati, da se delavec zagovora udeleži. Od delodajalca tudi ni utemeljeno pričakovati, da kljub zdravstveni nesposobnosti delavca prelaga že določen termin zagovora toliko časa, da zamudi prekluzivni rok, ki je določen za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v drugem odstavku 110. člena ZDR. Takšno tolmačenje pravice do zagovora ni sprejemljivo.
Tožnica (prodajalka) nakupov ni pravilno izvedla in evidentirala. Računov ni izdajala, kupnine, ki jo je prejela, ni v celoti predala v blagajno. Glede na navedeno ter ob upoštevanju dejstva, da je tožena stranka spoštovala formalne zahteve za zakonito odpoved (pravočasnost odpovedi, zagovor pred odpovedjo, obrazložitev odpovedi) in da je dokazala, da delovnega razmerja s tožečo stranko ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka, tožničin tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (reintegracijo in reparacijo) ni utemeljen.
Tožnica zahteva plačilo odpravnine ob upokojitvi ter plačilo regresa. Ker tožena stranka svojih obveznosti do tožnice ni poravnala, je tožničin tožbeni zahtevek utemeljen.
sodna taksa za umik tožbe – razpis glavne obravnave – razpis poravnalnega naroka – vračilo takse
Pogoj za plačilo nižje takse s količnikom 1,0 je, da do trenutka umika sodišče še ni razpisalo glavne obravnave. Pri tem ni pomembno, da je istočasno sodišče razpisalo tudi poravnalni narok, niti da poravnalni narok ni bil opravljen. Za odločitev o pritožbi tudi ni pomembno, kolikšno takso bi tožnik plačal, če bi sklenil sodno poravnavo.
Tožena stranka za prevedbo plač javnih uslužbencev ni bila dolžna sprejeti posebnega akta o prevedbi, ampak je prevedbo lahko opravila na podlagi prevedbe novinarskih delovnih mest, ki je vsebovana v Aneksu h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje.
obveznost plačila – razlike v plači – zastaranje terjatev
Na podlagi določbe 206. člena ZDR terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let. OZ v 335. členu določa, da z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti ter da zastaranje nastopi, ko preteče z zakonom določeni čas, v katerem bi bil upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti. Skladno s prvim odstavkom 336. člena OZ začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom določeno kaj drugega. Zastaranje se pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev, kar je določeno v 365. členu OZ. Ker je tožnica s tožbo, ki jo je vložila 24. 4. 2009, zahtevala izplačilo razlike v plači za čas od 1. 2. 2003 do 14. 3. 2008 in je tožena stranka podala ugovor zastaranja, je treba ugotoviti, da so zastarale vse njene terjatve iz delovnega razmerja, ki so nastale pred petimi leti od vložitve tožbe, torej pred 24. 4. 2004, zato je treba njen tožbeni zahtevek za izplačilo razlike v plači za čas od 1. 2. 2003 do 23. 4. 2004 zavrniti.