spor iz razmerij med starši in otroki – sestavine tožbe – popolna tožba – individualizacija zahtevka – izpodbijanje očetovstva – nujno sosporništvo – procesna aktivnost sodišča
Za popolnost vloge ni potrebno opisati vseh dejstev, celotnega historičnega ali življenjskega dogodka, ampak le tista dejstva, ki zahtevek individualizirajo in ki omogočajo, da se natančno loči od drugih.
priposestvovanje stvarne služnosti na družbeni lastnini – splošno ljudsko premoženje – družbena lastnina – način in obseg dejanskega izvrševanja služnosti
Tožeča stranka oziroma njeni pravni predniki v času veljavnosti ODZ niso mogli priposestvovati služnostne pravice na splošnem ljudskem premoženju in v zatrjevanem obdobju od 1953 do 1980- leta priposestvovalna doba ni mogla pričeti teči. Omejitev priposestvovanja služnosti na družbeni lastnini je po letu 1980 urejal ZTLR, ki je določal, da služnosti na nepremičnini, ki je družbeno sredstvo v družbeni lastnini ni mogoče priposestvovati.
Ob dejstvu, da ima tožnik do svojega gostinskega lokala dostop po severni strani svoje nepremičnine, po tej poti pa se je vsa leta tudi vršila dostava blaga, sporno nepremičnino pa so za parkiranje in dostop poleg gostov lokala uporabljale še druge osebe, je pravilen tudi zaključek sodišča, da priposestvovanje preko navedenih oseb ni možno. Navedene osebe so namreč služečo nepremičnino uporabljale za svoje potrebe in ne za potrebe gospodujočega zemljišča, zato služnost v korist tožeče stranke ne more biti priposestvovana.
sprememba tožbe – čas za pripravo za obravnavanje o spremenjeni tožbi – uporabnina – pravnomočno razsojena stvar – odprava bistvene kršitve postopka
Sodišče, ki toženki ni podelilo roka za pripravo na (na naroku) spremenjen tožbeni zahtevek, je toženki onemogočilo, da preveri in po potrebi predloži dokaze o plačevanju najemnine za obdobje zajeto z razširjenim tožbenim zahtevkom.
Po izdaji sklepa o ločitvi, ko mora sodišče opraviti tudi popis in cenitev zapuščine, je upnik dolžan sprožiti ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve po pravilih izvršilnega postopka in v takšnem primeru bo moralo zapuščinsko sodišče zapuščinski postopek prekiniti, saj (pravilna) izdaja sklepa o dedovanju niti ni mogoča. Kasnejša izdaja sklepa o dedovanju je namreč omejena le na tisto premoženje, kar bo od zapuščine po poplačilu zapustnikovih dolgov ostalo.
OZ člen 287, 455. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 58.
mednarodna prodaja blaga - sklenitev prodajne pogodbe - rok za plačilo kupnine - dogovor o roku in načinu plačila - pravila o vračunanju izpolnitve - uporaba dunajske konvencije
Ker gre za spor iz gospodarske prodajne pogodbe, katerega stranki sta članici EU, ki sta ratificirali Dunajsko konvencijo, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je Dunajsko konvencijo uporabilo kot materialno pravo v tem sporu. Iz vsebine navedb pravdnih strank namreč ni razvidno, da bi izključili uporabo Dunajske konvencije.
Stranki sta se z aneksom dogovorili o višini terjatve tožeče stranke kot o načinu in roku plačila, katerega pa je tožena stranka bistveno kršila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – norma – doseganje pričakovanih delovnih rezultatov
Za odgovor na vprašanja, ali je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zakonita, je bistveno, ali je tožnici možno očitati nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov. Ob utečenim sistemu spremljanja storilnosti, takšno nedoseganje pričakovanih rezultatov dela, kot se je pokazalo pri tožnici, pomeni odpovedni razlog nesposobnosti v smislu določbe druge alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Ta določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Vrhovno sodišče RS že je zavzelo stališče, da iz uveljavljene sodne prakse ne izhaja, da bi moral delodajalec ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti – nedoseganja pričakovanih rezultatov - še posebej opredeliti razloge za nedoseganje pričakovanih rezultatov, temveč je odločilno le, ali so za nedoseganje rezultatov obstajale neke objektivne ovire.
sklepčnost tožbe – arbitrarno ravnanje sodišča – trditveno in dokazno breme – ustrezna trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo – premoženjska škoda
Sodišče bi moralo, če je podvomilo o sklepčnosti tožbe, tožnika na to opozoriti. V okviru materialnega procesnega vodstva bi se moralo že na naroku izreči o tem, katera manjkajoča „konkretna pravnorelevantna dejstva, ki utemeljujejo nastanek uveljavljane pravne posledice“ ima v mislih, pa tega niti v izpodbijani sodbi ni storilo. Tako ni jasno, katere so „ustrezne trditve“, ki jih je sodišče pričakovalo od tožnika.
preživnina – določitev preživnine – preživljanje otroka po njegovi polnoletnosti – namen preživnine
Tožnice se ne sme (in se je tudi ne da) prisiliti v to, da bi preživnino (sodno) terjala tudi od očeta, vendar je njeno preživljanje tudi njegovo breme, kar logično vpliva na višino obveznosti toženke iz tega istega naslova.
Namen preživnine polnoletnemu otroku, ki se redno šola, je v tem, da se mu omogoči šolanje, torej da se mu lahko posveti in ga uspešno konča. Če bi od njega zahtevali, da ob rednem šolanju še dela in se s tem (vsaj delno) sam preživlja (zato, da bi se zmanjšala preživninska obveznost staršev), bi to izničilo namen preživnine (ogrozilo bi uspešen zaključek šolanja).
Pritožnik odločitve prvostopenjskega sodišča o dovolitvi dokončanja nujnih poslov niti ne izpodbija. In ker tistega, kar zasleduje s pritožbo, v tem pritožbenem postopku ne more doseči, zanjo nima pravnega interesa.
S tem, ko je bilo v postopku osebnega stečaja prodano vse premoženje stečajnega dolžnika, t.j. ½ nepremičnine, na katero je dovoljena obravnavana izvršba, in se je izvršilni postopek nadaljeval s prodajo ½ nepremičnine, ki je na podlagi sodbe med izvršilnim postopkom postala last njegove zunajzakonske partnerke, pritožbeno sodišče meni, da je prvotni dolžnik glede tega predmeta izvršbe izgubil položaj dolžnika. Sodišče prve stopnje je nadaljevalo izvršbo zoper zunajzakonsko partnerko prvotnega dolžnika kot hipotekarno dolžnico in na javni dražbi prodajalo le njej solastni del nepremičnine, jo tudi uspešno prodalo ter jo domaknilo in izročilo kupcu. S sklepom o izročitvi nepremičnine kupcu pa je sodišče prve stopnje hipotekarni dolžnici naložilo, da se je dolžna izseliti iz družinske stanovanjske hiše in jo prosto oseb ter stvari izročiti kupcu v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa. Ker je prvotni dolžnik glede tega predmeta izvršbe izgubil položaj dolžnika, bi moral v pritožbi zoper ta del sklepa sodišča prve stopnje o izročitvi nepremičnine kupcu, ki se neposredno ne nanaša nanj, utemeljiti svoj pravni interes za pritožbo, česar pa ni storil.
ZASP člen 21, 73, 79, 79/4, 81, 81/1, 99, 99/4, 167, 168. OZ člen 118, 644, 644/3.
avtorska pogodba – kršitev avtorske pravice – prenos materialnih avtorskih pravic – odplačnost – ničnost – čezmerno prikrajšanje
Tožnik je materialno avtorsko pravico do objave njegovega dela z avtorsko pogodbo prenesel na toženko, zato kršitev pravice ni podana.
Relevanten trenutek za ugotavljanje očitnega nesorazmerja med obveznostmi pogodbenih strank je trenutek sklenitve pogodbe. Po tožnikovih navedbah naj bi očitno nesorazmerje med vrednostjo avtorskega dela in dogovorjenim plačilom nastalo po sklenitvi pogodbe, zato njegov zahtevek na razveljavitev pogodbe zaradi čezmernega prikrajšanja ni utemeljen.
SODNI REGISTER – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0074567
ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-1, 36, 36/3. ZGD-1 člen 268, 268/2, 278, 278/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 24.
vpis novega zastopnika – ničnost sklepa nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave – obrazložitev sklepa o odpoklicu – razlogi za odpoklic posameznega člana uprave – pravni interes za pritožbo
Zakonski vsebini sklepa nadzornega sveta o odpoklicu pritožnika je zadoščeno že, če je v njem naveden eden od zakonskih razlogov za njegov odpoklic, podrobnejša obrazložitev tega razloga pa vsebovana v samem zapisniku seje nadzornega sveta ob obravnavi konkretnejših razlogov za odpoklic.
Sklep nadzornega sveta o odpoklicu in imenovanju predsednika uprave ima korporacijskopravne učinke v razmerju med predsednikom uprave in družbo – subjektom vpisa v sodni register in je kot tak tudi relevanten za postopek vpisa v sodni register. Vprašanje (ne) obstoja v sklepu navedenega odpoklicnega razloga pa je relevantno le v morebitno sproženem postopku pritožnika za uveljavljanje odškodnine oziroma odpravnine zaradi morebiti neutemeljenega odpoklica s funkcije predsednika uprave.
Javnopravna dopustnost gradnje je brez pomena za presojo utemeljenosti sosedskopravnega varstva.
V primeru, ko narava imisije omogoča več načinov za njeno preprečitev, ni mogoče odrejati ukrepov, ki jih mora zaradi odprave vzrokov prepovedanih emisij lastnik na svoji nepremičnini izvesti.
pravnomočno razsojena stvar – res iudicata – zavrženje tožbe – objektivna identiteta zahtevka – dejanska podlaga zahtevka - ekvivalenčna teorija
V obravnavani zadevi je tožnik utemeljeval svoj zahtevek na drugačnem dejstvenem substratu (tudi) na dejstvih, ki so nastala po pravnomočnosti sodbe V P 201/92, zato ima pritožba prav, ko opozarja, da dejanski temelj obravnavanega zahteva s sodbo V P 201/92 ni mogel biti zajet in je s tem bistveno drugačen od dejanskega temelja zahtevka, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno. Sodišče bi moralo tožbeni zahtevek vsebinsko presojati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0071481
ZPP člen 30, 44, 44/2, 44/3, 108, 208, 208/2, 276, 276/1,339, 339/1. SPZ člen 99.
prekinitev postopka – sklep o nadaljevanju postopka – vrednost spornega predmeta – poseben sklep – korekturna dolžnost sodišča – plačilo sodne takse – procesna predpostavka – relativna bistvena kršitev določb postopka – varstvo lastninske pravice – vznemirjanje – pasivna legitimacija – protipravnost vznemirjanja – pogodbeno dogovorjena služnost – učinek inter partes – prepoved bodočega motenja
Če tožnik ne plača sodne takse, gre za formalno pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti le do konca predhodnega preizkusa tožbe, to je do vročitve tožbe tožencem. Če sodišče do tedaj ne opazi, da sodna taksa ni bila plačana, mora tožbo vsebinsko obravnavati, takso pa prisilno izterjati.
Pogodbeno ustanovljena služnost, ki ni bila vpisana v zemljiško knjigo, ne zavezuje kasnejših lastnikov zemljišč, v breme katerih je bila služnost dogovorjena (tudi če so zanjo ob nakupu vedeli).
Vznemirjanje ne bi bilo protipravno le, če bi tožencem uporabo zemljišč dovolila sedanja lastnika (tožnika), česar pa toženci niso zatrjevali in tudi ne dokazali.
tožba na plačilo stroškov upravljanja in obratovanja - dokazovanje – nepregledna dokumentacija – umik dokaznega predloga
Če stranka po pozivu sodišča obsežne in nepregledne listinske dokumentacije ne uredi in dopolni skladno s pozivom sodišča, se šteje, da je njen dokazni predlog z vpogledom v dokumentacijo umaknjen.
spor majhne vrednosti – odločanje brez naroka – nesporno dejansko stanje – izvajanje dokazov
Ko sodišče odloča brez naroka, ker je dejansko stanje nesporno, je logična posledica, da se dokazi ne izvajajo, ker štejejo navedbe tožeče stranke za nesporne.