Pritožnik odločitve prvostopenjskega sodišča o dovolitvi dokončanja nujnih poslov niti ne izpodbija. In ker tistega, kar zasleduje s pritožbo, v tem pritožbenem postopku ne more doseči, zanjo nima pravnega interesa.
S tem, ko je bilo v postopku osebnega stečaja prodano vse premoženje stečajnega dolžnika, t.j. ½ nepremičnine, na katero je dovoljena obravnavana izvršba, in se je izvršilni postopek nadaljeval s prodajo ½ nepremičnine, ki je na podlagi sodbe med izvršilnim postopkom postala last njegove zunajzakonske partnerke, pritožbeno sodišče meni, da je prvotni dolžnik glede tega predmeta izvršbe izgubil položaj dolžnika. Sodišče prve stopnje je nadaljevalo izvršbo zoper zunajzakonsko partnerko prvotnega dolžnika kot hipotekarno dolžnico in na javni dražbi prodajalo le njej solastni del nepremičnine, jo tudi uspešno prodalo ter jo domaknilo in izročilo kupcu. S sklepom o izročitvi nepremičnine kupcu pa je sodišče prve stopnje hipotekarni dolžnici naložilo, da se je dolžna izseliti iz družinske stanovanjske hiše in jo prosto oseb ter stvari izročiti kupcu v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa. Ker je prvotni dolžnik glede tega predmeta izvršbe izgubil položaj dolžnika, bi moral v pritožbi zoper ta del sklepa sodišča prve stopnje o izročitvi nepremičnine kupcu, ki se neposredno ne nanaša nanj, utemeljiti svoj pravni interes za pritožbo, česar pa ni storil.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071497
ZPP člen 14. OZ člen 147, 148. Pravilnik o policijskih pooblastilih člen 5, 108, 109, 116, 118.
odškodninska odgovornost države – škoda, ki jo povzročijo policisti - uporaba prisilnih sredstev policistov – prekoračitev pooblastil – nedopustno ravnanje policistov – identično dejansko stanje
Tožnikovega obnašanja ni mogoče šteti kot pasivno upiranje. Tožnik se je aktivno upiral, saj je policista odrival in ga poskušal udariti tako, da je zamahoval proti njemu, medtem ko je pomembna okoliščina, da je takrat prijatelj tožnika prišel policistu za hrbet in ga pričel daviti. V takšnih okoliščinah in ob ugotovitvi sodišča, da se je tožnik policistu aktivno upiral do podrtja na tla, ni podlage za očitek o prekoračitvi pooblastil, ker je policist tožnika udaril v predel obraza in v ledveni del hrbta.
pravdni stroški – načelo uspeha – krivdni stroški – zavrženje tožbe – tožba na izločitev stvari – kasnejše poplačilo upnika
Kar zadeva kriterij uspeha je odločilen končni uspeh strank v pravdi, zato ni pomembno, ali je bila tožba ob vložitvi potrebna, dopustna oziroma utemeljena, ali pa ne. Čeprav je tožeča stranka v trenutku vložitve tožbe imela pravni interes zanjo, pa se je kasneje zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, izkazalo, da tega nima več, je zaradi posledičnega zavrženja njene tožbe v pravdi pač propadla in mora zato svoje pravdne stroške kriti sama, toženi stranki pa povrniti njene pravdne stroške.
Če bi se pokazalo, da dolžnik od upnikove pokojnine odteguje zneske po nepristni upravni izplačilni prepovedi (o tem je namreč mogoče dvomiti, če na listini ni lastnoročnega dolžnikovega podpisa, ni pa bila ta pomanjkljivost odpravljena), je iz vsebine upnikovega predloga mogoče ugotoviti tudi verjetnost obstoja terjatve, ki se izraža v podanem zahtevku po prenehanju odtegovanja zneskov od pokojnine in nakazovanje le-teh tretji osebi.
Ker je strošek nakupa obrazca ugovora izkazan z računom z dne 31.7.2012 nastal že ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi in je ob vložitvi ugovora dne 1.8.2012 bila znana tudi njegova višina, bi ga moral dolžnik priglasiti že v ugovoru. Ker pa ga je priglasil šele z vlogo 28.9.2012, mu ga sodišče prve stopnje kot prepozno priglašenega ne bi smelo priznati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – norma – doseganje pričakovanih delovnih rezultatov
Za odgovor na vprašanja, ali je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zakonita, je bistveno, ali je tožnici možno očitati nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov. Ob utečenim sistemu spremljanja storilnosti, takšno nedoseganje pričakovanih rezultatov dela, kot se je pokazalo pri tožnici, pomeni odpovedni razlog nesposobnosti v smislu določbe druge alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Ta določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Vrhovno sodišče RS že je zavzelo stališče, da iz uveljavljene sodne prakse ne izhaja, da bi moral delodajalec ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti – nedoseganja pričakovanih rezultatov - še posebej opredeliti razloge za nedoseganje pričakovanih rezultatov, temveč je odločilno le, ali so za nedoseganje rezultatov obstajale neke objektivne ovire.
pogodba o leasingu – pogodba o poroštvu – odstop od pogodbe – prodaja vozila – ustrezna kupnina – vrednost vozila
Pri pogodbi o lizingu je lizingodajalec tisti, ki je dolžan ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, zato je njegova dolžnost, da poskrbi za natančen opis prevzetega vozila v prevzemnem zapisniku.
razmerja med starši in otroci – ugotavljanje očetovstva – tožba na ugotovitev očetovstva – izogibanje izvedbi dokaza – testiranje DNK - določitev preživnine – trditveno in dokazno breme
Če sodišče dokaza ne more izvesti, mora pač odločiti ob upoštevanju ostalih dokazov. Pri tem mora presoditi, kakšen pomen ima okoliščina, da je toženec onemogočil izvedbo dokaza, ki bi zanesljivo lahko potrdil resničnost oziroma neresničnost trditve tožnice. Sodišče prve stopnje je navedeno okoliščino pravilno štelo v prid resničnosti tožbenih trditev tožnice in ob njeni in materini izpovedi pravilno odločilo, da je toženec njen oče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068854
ZPP člen 454, 458, 458/1. OZ člen 766.
spor majhne vrednosti – narok – zahteva po izvedbi naroka – dokazni predlogi – mandatna pogodba – splošno pooblastilo odvetniku – odločba BPP
V postopku v sporih majhne vrednosti mora stranka izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo
poslovna odškodninska odgovornost – razbremenitev odškodninske odgovornosti – obveznost za prevzem delavca na delovno mesto – dolžnost obveščanja – ustreznost delovnega mesta – mnenje invalidske komisije
Glede na to, da je bil delavec invalid III. kategorije, mu je bilo potrebno najti primerno delavno mesto, o njegovi ustreznosti pa mnenje podaja invalidska komisija kot izvedenski organ. Ker je tožena stranka takšno mnenje dobila šele 20. 2. 2009, je delavca utemeljeno zaposlila šele 23. 2. 2009, zato ne more odgovarjati za škodo, ki je nastala tožeči stranki z izplačilom plač in prispevkov za meseca januar in februar 2009.
spor majhne vrednosti – odsotnost tožene stranke – zahteva za razpis naroka – domneva pripoznave tožbenega zahtevka
V takšni procesni situaciji, ko je dejansko stanje sporno in stranka, ki je zahtevala razpis naroka ter je nanj pravilno vabljena, na narok ne pristopi, je sodišče prve stopnje vezano na specialno ureditev po tretjem odstavku 454. člena ZPP, ki v sporu majhne vrednosti kot sankcijo za odsotnost tožene stranke, ki je zahtevala razpis naroka, določa fikcijo pripoznave tožbenega zahtevka in izdajo sodbe na podlagi pripoznave ob izpolnjenih pogojih iz 316. člena ZPP.
Zahteva za razpis naroka mora biti s strani stranke izrecno in določno postavljena in se ta zahteva ne domneva na podlagi podanih dokaznih predlogov strank, če te predlagajo zaslišanje strank in zaslišanje prič, kar je nesporno v teoriji in uveljavljeno v sodni praksi.
Ker je toženi stranki nedvomno bila dana možnost, da svoje pravice, ki so ji dane po zakonu, uresniči, to je, da se njene trditve in dokazi preizkusijo v kontradiktornem postopku, s tem ko je sodišče sledilo njeni zahtevi za razpis naroka, ji niso v ničemer kršene ustavne pravice po 22. členu Ustave RS, saj se je z lastno neaktivnostjo odpovedala ustavni pravici do enakega varstva pravic.
spor majhne vrednosti – odločanje brez naroka – nesporno dejansko stanje – izvajanje dokazov
Ko sodišče odloča brez naroka, ker je dejansko stanje nesporno, je logična posledica, da se dokazi ne izvajajo, ker štejejo navedbe tožeče stranke za nesporne.
izvršiteljev obračun terjatve – zahteva za sodno odločanje o obračunu terjatve
Iz zapisnika o prevzemu vozila, dokumentacije in opreme z dne 3.2.2011 izhaja zgolj dejstvo, da je dne 3.2.2011 dolžniku bilo s strani upnikovega pooblaščenca zaseženo osebno vozilo, ki je bilo predmet leasinga. Zapisnik pa ne dokazuje pritožnikovih pavšalnih trditev, da je to vozilo upnik prodal za 18.000,00 EUR in se iz tega zneska v celoti poplačal. Zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo le tista plačila in v tistih zneskih, kot izhajajo iz spisovnega gradiva.
ZP-1 člen 150, 150/2, 168. ZST -1 člen 10, 10/4, 11, 11/4, 34a.
obročno plačilo sodne takse -upravičenci do pritožbe – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
ZST-1 ne navaja ničesar o pravnem sredstvu zoper sklep o ugovoru povezanem z odmero sodne takse, zato je potrebno uporabiti procesni predpis, to je ZP-1, ki v drugem odstavku 150. člena z uporabo 168. člena določa, kdo lahko vloži pritožbo v imenu storilca in s tem zavezanca za odmero sodne takse.
ZSReg člen 9, 9/2. ZZK-1 člen 79, 80, 80/3. ZGD-1 člen 482, 482/1.
zaznamba spora na poslovnem deležu družbenika – spor o (so)lastništvu poslovnega deleža – vpis po uradni dolžnosti – učinek vpisa zaznambe spora – deklaratornost vpisa v sodni register
Korporacijskopravni učinek lastništva poslovnega deleža in statusa družbenika ima že seznanitev in izkaz tega dejstva poslovodji družbe, ne glede na to, kdo je vpisan kot družbenik v sodni register. Zato tudi vpis zaznambe spora o (so)lastništvu poslovnega deleža v primeru uspešne uveljavitve (so)lastninske pravice na njem v sodnem postopku ne more imeti do družbe učinkov za nazaj, torej od dneva zaznambe spora v sodni register.
sprememba tožbe – čas za pripravo za obravnavanje o spremenjeni tožbi – uporabnina – pravnomočno razsojena stvar – odprava bistvene kršitve postopka
Sodišče, ki toženki ni podelilo roka za pripravo na (na naroku) spremenjen tožbeni zahtevek, je toženki onemogočilo, da preveri in po potrebi predloži dokaze o plačevanju najemnine za obdobje zajeto z razširjenim tožbenim zahtevkom.