pogodba o trgovskem zastopanju – provizija – odpravnina – odpoved pogodbe brez odpovednega roka – razlaga pogodbenih določil – krivdno ravnanje zastopnika – kršitev dolžnosti zvestobe in lojalnosti – načelo vestnosti in poštenja
Že same besedne zveze „se šteje kot odpovedana“ ni mogoče razlagati drugače, kot da gre za odpoved brez odpovednega roka.
Tožnik se je angažiral pri sklepanju pogodb za druge zavarovalnice, s čimer je kršil dolžnost zvestobe in lojalnosti do tožene stranke. Takšno njegovo ravnanje predstavlja kršitev petega odstavka 807. člena OZ, 814. člena OZ in določb 2. člena pogodbe, kar dodatno utrjuje pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča, da tožnik ni upravičen do vtoževane odpravnine.
S trditvami o nevročitvi oziroma o nepravilni vročitvi sodbe je mogoče utemeljevati predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti (ob analogni uporabi drugega odstavka 42. člena ZIZ), ne pa tudi predloga za obnovo postopka. Razlog je v tem, da zaradi napake pri vročanju ni mogel začeti teči rok za vložitev pravnega sredstva in zato odločba ni mogla postati pravnomočna. Obnova postopka je na drugi strani ustrezno pravno sredstvo za odpravo kršitev pravice do izjave, do katerih je prišlo v postopku pred izdajo končne odločbe.
Stranka, ki je popolnoma ali deloma izpolnila kasneje razvezano podjemno pogodbo, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala, oziroma pravico do izplačila vrednosti dosežene koristi, ki jo ima nasprotna stranka zaradi (delne) izpolnitve razvezane pogodbe. Slednje pride v poštev predvsem v primerih, ko je izdelana stvar postala sestavina toženčeve nepremičnine in vrnitev v naravi ni mogoča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077735
OZ člen 111, 111/5, 120, 120/1, 120/3. ZPP člen 324, 324/3.
splošni pogoji poslovanja – seznanitev s splošnimi pogoji poslovanja – elektronsko poslovanje – opozorilna dolžnost – odločitev o pobotnem ugovoru
Dejstvo, da so splošni pogoji poslovanja tožene stranke objavljeni na njeni spletni strani, ne zadošča za zaključek, da so bili le-ti tožeči stranki znani oziroma bi ji morali biti znani, četudi je tožeča stranka za toženo stranko izvedela preko interneta. Pogodba med pravdnima strankama namreč ni bila sklenjena v okviru elektronskega poslovanja tožene stranke na trgu. Zato se je prvostopenjsko sodišče pravilno ukvarjalo z vprašanjem, ali je tožena stranka opozorila tožečo stranko na splošne pogoje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021453
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 169, 169/7, 402, 402/3.
zahteva za preiskavo – odškodovanec kot tožilec – kaznivo dejanje goljufije
Izhajajoč iz zakonskega opisa kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 je jasno, da oškodovanec ne more biti prikrajšan še preden je bil spravljen v zmoto oziroma je ta pogoj za njegovo prikrajšanje.
Toženka ni podala konkretnih in obrazloženih ugovornih navedb, ki bi vzbudile dvom, da je višina vtoževane terjatve glede na (ustrezno jasna) pogodbena izhodišča za njihovo določitev kakorkoli napačna. Sestavljenost vtoževane terjatve (tako glavnice kot stranskih terjatev – obresti in stroškov) je jasno razvidna iz predloženih listin. Ker je moč sestavo vtoževane terjatve iz obeh listin relativno preprosto razbrati, ni bilo potrebe, da tožnica vsako od teh postavk »prenese« v posebne trditve, saj toženka pri obravnavanju le-teh ni bila prav v ničemer onemogočena.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068875
OZ člen 50. SPZ člen 40, 60, 64, 64/1, 64/2.
prodajna pogodba – pogodba s slamnatim kupcem – navidezna pogodba – veljavnost pogodbe – lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na premičnini s pravnim poslom – razpolagalna sposobnost – pridobitev lastninske pravice od nelastnika
Za pridobitev lastninske pravice na premičnini s pravnim poslom se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, in veljavna izročitev v posest pridobitelja. Da bi bil razpolagalni pravni posel z izročitvijo veljaven, pa mora biti izpolnjen tudi pogoj razpolagalne sposobnosti izročevalca.
Pogodba z navideznim kupcem je veljavna pogodba. V situaciji, ko namesto pravega kupca sklepa pogodbo t.i. slamnati kupec, bi šlo za navidezno pogodbo le v primeru, če bi prodajalec za dogovor med resničnim kupcem in navideznim kupcem vedel in je bila njegova volja, da je njegov sopogodbenik resnični kupec.
odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – neodplačno razpolaganje s premoženjem – neznatna vrednost premoženja
Razpolaganje s premoženjem neznatne vrednosti, ne glede na to, ali je bilo odplačno ali neodplačno, ne more biti ovira za odpust obveznosti.
Sodišče prve stopnje je iz ugotovitve, da je bila vrednost poslovnega deleža, ki ga je dolžnik odtujil, 331,35 EUR, zmotno sklepalo, da je ta vrednost neznatna in da zaradi neodplačnega prenosa poslovnega deleža dolžnik ni v ničemer oškodoval upnikov.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076010
OZ člen 184.
plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo – smrt stranke – dediči – aktivna legitimacija dedičev – predmet zapuščine
Pravna prednica tožeče stranke je v tožbi uveljavljala plačilo odškodnine iz naslova nepremoženjske škode. Ker je pravna prednica tožeče stranke po vložitvi tožbe umrla, to pa je bilo pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje, je z njeno smrtjo ugasnila pravica terjati odškodnino za nepremoženjsko škodo. Tožbeni zahtevek pokojne za nepremoženjsko škodo zato ni predmet zapuščine. Ker pravica terjati odškodnino za nepremoženjsko škodo ni prešla na dediče, tožniki kot dediči pokojne, nimajo aktivne legitimacije v tem pravdnem postopku.
nujna pot – določitev nujne poti – dovolitev nujne poti
Pri vsaki ustanovitvi nujne poti si nasproti stojita dva interesa, in sicer na eni strani interes lastnika tiste nepremičnine, ki nima potne povezave z javno cesto, na drugi strani pa interes lastnika tiste nepremičnine, prek katere naj bi nujna pot potekala. Prvemu se z ustanovitvijo nujne poti omogoči redna raba nepremičnine, drugemu pa ustanovljena pot povzroča motnje in omejevanja.
pripadajoče zemljišče – določitev pripadajočega zemljišča – večstanovanjska stavba – enostanovanjska stavba – stavbe, zgrajene pred letom 2003 – upravičena oseba – zemljiškoknjižni lastnik – predlagatelj postopka
Postopek po 30. členu ZVEtL je namenjen prav čim bolj enostavni odpravi neskladij med dejanskim in evidentiranim stanjem, ki so posledica izvajanja predpisov o lastninjenju, ko so se vpisi opravljali v korist vpisanih imetnikov pravice uporabe brez preverjanja dejanskega stanja ob uveljavitvi predpisa (zlasti ZLNDL). Pravica uporabe se je pridobivala ne glede na to, ali je šlo za enostanovanjsko stavbo ali za stavbo z več posameznimi deli, zato tudi sedaj ni razumnega razloga, da lastniki enostanovanjskih stavb, zgrajenih pred 1. 1. 2003, ne bi imeli pravice do poenostavljenega postopka po ZVEtL, kot jo imajo pridobitelji posameznih delov stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003.
Novela ZVEtL-A je razširila krog upravičenih oseb, ki lahko zahtevajo postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča po 30. členu ZVEtL, med drugim tudi na lastnika stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Zakonodajalec je torej dal pravico predlagati postopek za določitev pripadajočega zemljišča izrecno tudi zemljiškoknjižnemu lastniku, (ki npr. postopka za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL ne more predlagati), kar kaže na to, da je želel, da se uporaba poenostavljenega postopka za odpravo neskladij med dejanskim in evidentiranim stanjem po 30. členu ZVEtL omogoči najširšemu možnemu krogu upravičencev.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0068893
OZ člen 256, 256/3. ZPVAS člen 8, 8/2. ZD člen 145. ZIZ člen 270.
začasna odredba – začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – razpis naroka – verjetnost – dokazni standard – izvajane dokazov – darilna pogodba – agrarne skupnosti
Glede na navedene specifičnosti postopka za izdajo začasne odredbe sodišče pri odločanju upošteva do trenutka odločanja v spis vložene dokaze, trditve strank o dejstvih in kakšne dokaze sta predlagali za njihovo dokazovanje ter z logičnim sklepanjem oceni, trditve katere od strank so verjetnejše. Dokaze pa v postopku za izdajo začasne odredbe izvaja le, ko glede na okoliščine konkretnega primera ne more presoditi, trditve katere od strank so verjetnejše.
V fazi postopka, ko se presojajo pogoji za izdajo začasne odredbe, ob dokazno podprtih trditvah tožeče stranke in pavšalnih ugovorih tožene stranke, sodišče ni dolžno razpisati naroka in na njem razčiščevati dokazno nepodprtih ugovorov tožene stranke.
ZVPSBNO člen 4, 16, 16/3, 21. OZ člen 155, 189, 189/3, 376, 380, 381.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – premoženjska škoda – izgubljeni dobiček – premoženjska škoda zaradi neuporabe denarja – pravica do popolne odškodnine – zamudne obresti – procesne obresti
Premoženjska škoda zaradi kršite pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po ZVPSBNO se presoja po OZ-u in 4. členu in 16. členu ZVPSBNO. Ker je tožnik dokazal, da je gospodaril s svojim denarjem tako, da je redno vezal hranilne vloge na banki, zaradi predolgega sojenja pa je izkazal, da ni mogel s tem denarjem gospodariti od 1. 5. 2003 do 9. 7. 2007, ko je dolžnikov dolžnik plačal njegove plače, je izkazal s tem izgubo na zaslužku.
Na podlagi ugotovitev, da ni šlo za posebej komplicirane zadeve, da je bil tožnik aktiven in da je šlo celo za prednostne zadeve, bi zadeva morala biti rešena tako, da bi se postopek končal in tožnik prejel denar v dveh letih
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 13, 13/1, 34a, 34a/1, 34a/3.
taksna obveznost – nastanek taksne obveznosti - predlog za oprostitev plačila sodne takse – učinkovanje oprostitve plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog
Taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastane z vložitvijo tožbe, sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks pa učinkuje od dneva vložitve predloga in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je taksna obveznost nastala tega dne ali kasneje. Četudi bi zatorej sodišče prve stopnje na podlagi s strani tožnice zatrjevanega drugačnega dejstvenega substrata ugodilo njenemu vnovičnem predlogu za oprostitev plačila sodne takse, takšna odločitev ne bi imela vpliva na dolžnost plačila že zapadle taksne obveznosti za postopek pred sodiščem prve stopnje. Ravno za to taksno obveznost pa je sodišče tožnici izdalo nov plačilni nalog.
Res je, da sta negatorni zahtevek in zahtevek na povračilo potrebnih in koristnih stroškov dobrovernega lastniškega posestnika urejena v stvarnopravnemu zakonu, vendar ne prvi ne drugi ne predstavljata zahtevka v zvezi s stvarno pravico na (ne)premičnini ali zahtevka zaradi motenja posesti.
Tožnica s tem, ko je namesto imetnika stanovanjske pravice plačala kupnino za odkup stanovanja, na stanovanju ni pridobila nobene stvarne pravice. Pridobiti je ni mogla niti z naknadno sklenitvijo predpogodbe o prodaji stanovanja, pri čemer glavna (prodajna) pogodba nikoli ni bila sklenjena. Tedanja lastnica je zato lahko veljavno razpolagala s stanovanjem tako, da ga je prodala tožencu.
predhodna odredba – nevarnost za uveljavitev terjatve – slabo poslovanje – kazalniki likvidnosti – likvidnostne težave
Kazalniki likvidnosti ne kažejo, da bi se dolžnik nahajal v likvidnostnih težavah. Kratkoročni koeficient likvidnosti je namreč v letu 2010 znašal 1,98, v letu 2011 pa se je povečal na 2,3, pri čemer velja, da se podjetje nahaja v likvidnostnih težavah, če je vrednost kratkoročnega koeficienta likvidnosti pod 1,5.
pokojnikovo premoženje – predmet zapuščinskega postopka – pogodba o dosmrtnem preživljanju – vpis v zemljiško knjigo
Premoženje, s katerim je odplačno razpolagala pokojna V. V. za časa življenja in je jasno razvidno iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ne more biti predmet zapuščinskega postopka.
Četudi gre v primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju za pravni posel, s katerim se lastninska pravica pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo, a to ni razlog na podlagi katerega bi sodišče prve stopnje lahko sprejelo zaključek, da sodi sporna nepremičnina v zapuščino po pokojni V. V..
preložitev naroka – nenadna in nepredvidljiva bolezen – zaslišanje strank
Če je bil toženec 15.6.2011, ko je bilo zdravniško potrdilo izdano, bolan in nesposoben opravljati težja in srednje težka dela, odsvetovano pa mu je bilo izpostavljanje večjim stresom in psihičnim obremenitvam, to ne pomeni, da je šlo za nenadno in nepredvidljivo bolezensko stanje, ki bi sodišču omogočalo, da narok za glavno obravnavo preloži.
Če si na podlagi pomanjkljivih trditev toženec ni zagotovil pravice do izvedbe dokaza, mu je tudi sodišče ni moglo kršiti.
pravočasno navajanje dejstev – prekluzija – upoštevanje prepoznih trditev – pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobrovernost
Trditve, ki niso bile podane na prvem naroku za glavno obravnavo, temveč na kasnejšem naroku, so bile podane prepozno in jih sodišče ne bi smelo upoštevati.