vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - izjava o lastniški posesti - pravni naslov za posest
Iz zakonske dikcije petega odstavka 234. člena ZZK-1 ne izhaja, da bi lastniki sosednjih nepremičnin v svoji izjavi morali navajati tudi pravni naslov predlagateljeve posesti, slednje ob upoštevanju različnosti pravnih naslovov tudi ni življenjsko logično. Navedba pravnega naslova zato ne more biti pogoj za pravno veljavnost izjave o lastniški posesti, na katero zakon veže pravne posledice v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
ZFPPIPP člen 442, 442/6. ZIZ člen 15, 40c, 40c/1. ZPP člen 165, 165/1, 350, 350/2, 365, 365-3, 366, 366/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – pravnomočnost - izključna krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani do pravnomočnosti – krajevna pristojnost glede na dovoljena sredstva izvršbe po pravnomočnosti
Šele po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe. Sodišče prve stopnje bi moralo v obravnavani zadevi počakati na pravnomočnost sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper drugega dolžnika in šele takrat odločati o dovolitvi izvršbe zoper drugega dolžnika še z drugimi izvršilnimi sredstvi, glede katerih je krajevno pristojno.
Neutemeljen je tudi očitek o nesmiselnosti postavitve izvedenca za določitev uporabnine, če je zahtevek zastaral, saj je izvedenec izračunal uporabnino za obdobje od 1. 5. 2005 do 1. 10. 2006, ki pa še ni zastarala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0071484
ZPP člen 318, 388, 388/2. OZ člen 10. ZGD-1 člen 3, 3/6.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – odškodninska odgovornost – elementi odškodninske odgovornosti – nestabilna ograja – samostojni podjetnik – izbris iz poslovnega registra
Na terasi gostilne, torej na javnem kraju, lahko vsak upravičeno pričakuje, da bo ograja, ki ga zamejuje, zdržala, če se kdo nanjo prisloni ali nasloni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071482
OZ člen 932, 932/3, 933, 933/1. ZPP člen 243, 339, 339/1.
zavarovalnina – poškodba komolca – stopnja omejenosti gibanja – pravni standard – izvedenec medicinske stroke – odstotek invalidnosti – sprememba bivališča – navedba neresničnih podatkov – vmesna sodba pritožbenega sodišča
Pri pojmu lažja, srednja oziroma težja omejenost gibanja gre za pravni standard, za konkretizacijo katerega je potrebno znanje s področja medicine. Brez sodelovanja izvedenca medicinske stroke, ki ga je predlagal tožnik, ni mogoče zaključiti, kakšno stopnjo omejenosti predstavlja gibljivost komolca 0-20-130 stopinj, ki izhaja iz zdravstvene dokumentacije, s tem pa tudi ne odstotka invalidnosti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – kontna kartica – obrazložitev sklepa o razveljavitvi sklepa o izvršbi
V primeru, ko dolžnik vloži ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ga sodišče šteje za obrazloženega, v sklepu iz drugega odstavka 62. člena ZIZ sodišče prve stopnje ni dolžno obrazložiti oziroma navesti razlogov, zakaj šteje dolžnikov ugovor za obrazložen, temveč sklep o izvršbi zgolj razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Iz priložene kontne kartice, na katero se dolžnik sklicuje kot del trditvene podlage, izhaja, da računi z oznako niso bili plačani. S tem dolžnik dejstva, da ne obstaja terjatev v višini zneska 9.061,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 16. 3. 2012 do plačila, ni uspel obrazloženo izpodbiti, zato je ugovor dolžnika v tem delu neobrazložen.
Značaj dogovora o arbitraži ima tako lahko le dogovor, po katerem je arbitražna odločba za stranki obvezujoča in dokončna. Iz vsebine arbitražnega dogovora mora jasno in izrecno izhajati, da je z njim sodna pristojnost izključena.
sporazum o priznanju krivde - vezanost na sporazum - način izvršitve zaporne kazni - znižanje denarne kazni - oprostitev plačila stroškov
Sporazum o priznanju krivde, s katerim sta soglašali obe stranki, je bil predložen sodišču, ki ga je sprejelo. Sodišče prve stopnje zato drugačne kazenske sankcije, vključno z dogovorjeno višino glavne in stranske kazni, sploh ni moglo izreči.
naročilo gradbenih del – ponudba – predlog za sklenitev pogodbe
Ponudba mora biti dana določeni osebi, v obravnavanem primeru tožeči stranki. Elektronsko sporočilo z dne 20. 4. 2007, na katerega se v dokaz naročila spornih del sklicuje tožeča stranka, pa ni bilo naslovljeno na izvajalca oziroma na tožečo stranko, temveč je šlo le za korespondenco med člani Konzorcija.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068871
OZ člen 164, 187, 630. ZPP člen 14.
povrnitev škode – premoženjska škoda – vzpostavitev prejšnjega stanja – popolna restitucija – pravica do popolne odškodnine – posek gozda brez dovoljenja lastnika – zavrnilna kazenska sodba
Vzpostavitev prejšnjega stanja v gozdu pomeni ponovno pogozditev. Vendar pa ta ne omogoča popolne restitucije, saj ni mogoče vzpostaviti enakega gozda, kot je bil pred posekom. Popolno restitucijo bi torej pomenila posaditev novega gozda in denarna odškodnina do vrednosti ugotovljene posekane lesne mase v času poseka. Iz navedenega izhaja, da je mogoče reparirati škodo tudi s prisoditvijo vrednosti ugotovljene lesne mase v času škodnega dogodka oziroma poseka. Ta torej predstavlja razliko med vrednostjo gozda pred posekom in po poseku.
Oškodovanec ima pri zahtevku za povrnitev škode možnost izbire, in sicer med odškodnino v višini stroškov vzpostavitve prejšnjega stanja (+ razlika do polne vrednosti stvari) in med odškodnino v višini (celotne) vrednosti poškodovane oziroma odvzete stvari. Ne more pa zahtevati obojega.
odmera stroškov postopka - načelo končnega uspeha – razveljavitev sklepa o izvršbi zaradi nebstoja aktivne legitimacije (smrti upnika že pred vložitvijo predloga)- pravni nasledniki upnika – nov predlog za izvršbo
Sodišče prve stopnje je sicer prvotni sklep o izvršbi razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem so kot upniki nastopale druge osebe (sedanji upniki), tako spremenjen predlog za izvršbo v osebi upnika po razveljavitvi prvotnega sklepa o izvršbi pa je dejansko štelo kot nov predlog za izvršbo, ki ga je tudi vodilo pod novo opravilno številko (list. št. 80 spisa). Zato po presoji sodišča druge stopnje izpodbijana stroškovna odločitev, da se vsi do tega trenutka nastali izvršilni stroški dolžnikov naložijo v plačilo upnikom (pravnim naslednikom prvotne upnice), pravzaprav niti ne predstavlja odstopa od načela končnega uspeha kot odločilnega načela pri odmeri stroškov postopka, če se kot konec postopka (In 1210/06) šteje razveljavitev prvotnega sklepa o izvršbi.
Ker dedinja denacionalizacijskega upravičenca v času pravnomočnosti odločb o denacionalizaciji ni bila več živa, dedujejo denacionalizirano premoženje po vstopni pravici njeni zakoniti dediči.
Zapuščinsko sodišče je v skladu z načelom prirejenosti postopkov vezano na pravnomočno odločbo o denacionalizaciji.
Toženec v postopku na prvi stopnji ni podal in ni z ničemer izpostavil vprašanja obsega pooblastila osebe, ki je zanj s tožnico sklepala pogodbo o poslovnem sodelovanju. V odgovoru na tožbo je dejanja svoje zaposlene in svoje pravne službe na večih mestih celo izrecno označeval kot svoja dejanja. Obširne pritožbene navedbe, za katere toženec v pritožbi ni navedel nobenih razlogov za njihovo navajanje šele v pritožbi, so v nasprotju s 451. in 452. členoma ZPP ter celo 286. členom istega zakona, in kot nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP) neupoštevne.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074530
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 272, 272/1, 272/1-1. OZ člen 2, 3, 18. ZPP člen 11, 214, 214/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni pogoj izpodbojnosti – konkludentno ravnanje – dogovor o podaljševanju plačilnega roka – izpolnitev v običajnem roku – rok zapadlosti na računih
Konkludentno ravnanje je ravnanje, delovanje ali obnašanje, iz katerega se da zanesljivo sklepati, kakšna je pravnoposlovna volja določene osebe (fizične ali pravne), čeprav ta volja ni izrecno (ustno ali pisno) izražena.
Izpolnitve znotraj običajnega roka ni mogoče opredeljevati kot izpolnitve z zamudo, tudi če se takšen rok izpolnitve obveznosti razlikuje od enostransko opredeljenega roka zapadlosti na računih, ki jih je izstavil upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 346, 346/1.
vročanje fizičnim osebam – vročitev sodbe – osebno vročanje – vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik – hišni predalčnik - fikcija vročitve – štetje rokov
Kadar se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec v skladu s tretjim odstavkom 142. člena ZPP pusti naslovniku obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, naslovnik pa pisanja ne dvigne, se po četrtem odstavku 142. člena ZPP šteje vročitev za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka. Na odločitev (tudi) nima nobenega vpliva, kdaj je bilo po poteku roka za dvig pisanje puščeno v hišnem predalčniku naslovnika.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - stavba zgrajena pred letom 2003 - nepremičnina kulturne dediščine - pretekla raba zemljišča - prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču
Odločba o vpisu hiše z vrtom v register nepremične kulturne dediščine ne more imeti odločilne teže pri določanju pripadajočega zemljišča. Kategorija pripadajočega zemljišča po ZVEtL je nujno povezana z režimom prejšnje družbene ureditve, ko je bil vzpostavljen režim družbene lastnine tudi na stavbnih zemljiščih in je po podržavljenju zasebne lastnine prihajalo tudi do situacij, ko so bila zemljišča v družbeni lastnini, medtem ko je bila stavba na njih oz. njihov posamezni del lahko v zasebni lastnini oziroma ko tudi sicer nosilec pravic na zemljišču ni bil isti kot nosilec pravic na stavbi oz. njenem delu. Za določanje prostorskega obsega zemljišča, na katerem je obstajala pravica uporabe in s tem obsega pripadajočega zemljišča po ZVEtL je povsem irelevantno obdobje, preden so bile sporne nepremičnine v družbeni lastnini.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 člen 20, 20/1. ZIZ člen 38, 38/5.
evropski nalog za izvršbo - izvršilni stroški - stroški prevoda - zmotna uporaba materialnega prava
V skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov se sodba, potrjena kot evropski nalog za izvršbo, izvrši pod istimi pogoji kot sodba, izdana v državi članici izvršbe (prvi odstavek 20. člena uredbe). Od upnika se v skladu z drugim odstavkom tega člena uredbe zahteva, da pristojnim organom države članice izvršbe, pristojnim za izvršbo, predloži izvod sodbe, izvod potrdila o evropskem nalogu za izvršbo ter po potrebi prepis evropskega naloga za izvršbo ali njegov prevod v uradni jezik države članice izvršbe, ki ga overi oseba, ki je za to usposobljena v eni od držav članic. Stroški prevoda so zato po presoji sodišča druge stopnje del stroškov izdaje evropskega naloga za izvršbo in s tem del izvršilnih stroškov.
pravočasnost izbrisne tožbe - uporaba pravil ZZK-1 glede roka za vložitev izbrisne tožbe - načelo zaupanja v pravo
Ustava varuje na podlagi zakona pridobljene pravice tako, da vanje ni mogoče posegati z učinkom za nazaj. Ne preprečuje pa, da bi zakon spreminjal prej zakonsko določene pravice in pogoje za njihovo uveljavljanje z učinkom za naprej, če te spremembe ne nasprotujejo z ustavo določenim načelom oziroma drugim ustavnim določbam, zlasti še načelu zaupanja v pravo kot enemu od načel pravne države (odločba ustavnega sodišča U-I-101/95). V tem primeru se postavi vprašanje, kakšno pravico je toženec pridobil s tem, ko tožniki niso v roku, ki ga je predpisoval star zakon, predlagali izbrisa zatrjevanega materialnopravno napačnega vpisa. Do uveljavitve ZZK-1 zgolj zaradi neaktivnosti tožnikov ni pridobil nobene pravice, saj ni pretekel zakonsko določen rok (pred izdajo sklepa o zavarovanju rok ni mogel začeti teči). Torej ne gre za primer, ko bi toženec pridobil pravico na podlagi in v času veljavnosti ZZK, ZZK-1 pa takega načina pridobitve pravice (s potekom roka) ne predvideva. Zato ne moremo govoriti o tem, da bi bila z uporabo ZZK-1 kršena prej pridobljena pravica toženca. Z uporabo novega zakona tudi ne bi bilo omajano načelo zaupanja v pravo, zato pritožbeno sodišče ne vidi razlogov, da ga v obravnavanem primeru ne bi uporabili.
ZD člen 9. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZPP člen 208, 208/1.
prekinitev izvršilnega postopka - smrt dolžnika - procesno nasledstvo - nadaljevanje izvršbe zoper pravne naslednike - omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove - ugovor zoper sklep o izvršbi
Sodišče prve stopnje po prekinitvi izvršilnega postopka zaradi smrti prvotne dolžnice v skladu s prvim odstavkom 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da se izvršba nadaljuje proti njenim dedičem oz. pravnim naslednikom, v konkretnem primeru proti Republiki Sloveniji. Gre za procesno nasledstvo, ki se mu dedič oz. pravni naslednik po pokojni ne more uspešno upirati, zanj tudi ni potrebno njegovo soglasje. Novi dolžnici je bil hkrati z izpodbijanim sklepom o nadaljevanju izvršbe zoper njo vročen sklep o izvršbi z dne 9. 12. 2004, v pravnem pouku izpodbijanega sklepa pa je bila nova dolžnica tudi poučena o razlogih, iz katerih lahko vloži pisni ugovor po 56a. členu ZIZ, ter opozorjena na zahtevo po obrazloženosti ugovora. Zato bo potrebno obravnavano vlogo nove dolžnice, ki jo je sicer sama podrejeno naslovila kot pritožbo, obravnavati tudi kot ugovor nove dolžnice zoper sklep o izvršbi po 56a. členu ZIZ, o čemer bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju tega postopka še odločiti.