Pavšalna trditev v tožbi, da ji psihično stanje v času sklepanja sodne poravnave ni omogočilo oblikovati pravno veljavne volje, ne da bi ob tem tožeča stranka navedla tudi kakšna konkretna dejstva za tako svojo trditev, sama po sebi ni zadoščala za postavitev izvedenca medicinske stroke, zato je sodišče prve stopnje pravilno ta dokazni predlog zavrnilo.
Toženec je gradnji zidu nasprotoval, s sinom sta se odločila, da zid zrušita in jasno je, da je pri motilnem dejanju sodeloval in je bilo zato tudi storjeno v njegovo korist. V motenjskih pravdah je izključeno pretresanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti oz. nepoštenosti ali odškodninskih zahtevkih (426.čl. ZPP). Zato je dajatveni zahtevek zaradi motenja posesti utemeljen v okviru vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja.
Zgolj postavljena zapornica ne pomeni avtomatično motilnega dejanja, če bi tožeča stranka kljub zapornici imela možnost dostopa do svojih nepremičnin s tem, da bi delavci, ki skrbijo za varnost ob bazenu in razpolagajo s ključi sporne zapornice, po s strani tožene stranke zatrjevanem "nalogu" nemudoma omogočili prehod.
ZPP člen 140, 141, 142, 142/4, 140, 141, 142, 142/4.
zamudna sodba - vročanje sodnih pisanj
Toženka trdi, da ji tožba ni bila pravilno vročena v odgovor. Pri tem pa se zmotno sklicuje na določbe 142.čl. ZPP. Pritožnica je namreč očitno spregledala, da je bil ta člen spremenjen na podlagi določb 5.čl. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-A), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 96/2002 dne 14.11.2002.
Kupoprodajna pogodba za nepremičnino mora biti sicer sklenjena v pisni pogodbi, sodišče prve stopnje pa pravilno ugotavlja, da je veljavna tudi pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem deli izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale (člen 73 ZOR).
1.Ugovor pravnomočno razsojene stvari je utemeljen, če nastopata v isti zadevi isti stranki in če je v obeh zadevah podana tudi istovetnost zahtevkov.
2. Okoliščina, da tožeča stranka za isti zahtevek navaja več pravnih podlag, ne omogoča ponovnega odločanja o stvari, saj sodišče, ki mora poznati pravo, zavrne zahtevek šele potem, ko ugotovi, da ni utemeljen na podlagi nobenega predpisa, in ne samo na pravni podlagi, ki jo zatrjuje stranka.
Vrednost premoženja je potrebno glede na določbo 1. odst. 44. člena ZDEN ugotavljati po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti, v konkretnem primeru, ko je šlo za vrnitev v letu 1992, v času vrnitve.
Nasprotni udeleženec v pritožbi utemeljeno opozarja, da za aktivno ravnanje, ki jima je bilo naloženo s sklepom sodišča, v SPZ ni podlage. Nujna pot je omejitev lastninske pravice v obliki posebne stvarne služnosti, zato je mogoče tudi z analogno uporabo 2. odst. 219. čl. SPZ, ki določa, da v primeru, ko je potrebno za izvrševanje stvarne služnosti opraviti kakšno dejanje, krije stroške takega dejanja lastnik gospodujoče stvari, priti do zaključka, da je odločitev prvostopenjskega sodišča materialnopravno zgrešena.
izpolnitev obveznosti - nadaljevanje postopka po dedičih
Okoliščina, da je predlagatelj tekom postopka umrl, ne odvezuje udeleženke, da navedeni znesek izplača dedičem. Če so dediči neznani, ima na voljo ustrezne institute (npr. položitev stvari - 302.čl. Obligacijskega zakonika).
Ob ugotovitvi, da so bili pravni predniki J.J. in tudi sam J. J. posestniki sporne nepremičnine več kot 20 let (celo več kot 50 let), da so bili v dobri veri, da je sporna nepremičnina njihova in da jim v vseh teh letih nihče ni dal povoda za dvom v obstoj njihove dobrovernosti, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je pravni prednik toženke - njen mož J., sporno nepremičnino priposestvoval.
Pravilen je tudi zaključek, da toženka, ki je dedinja po pokojnem J.J., nepremičnine ne uporablja brez pravnega naslova, saj ima kot njegova dedinja vsaj pravico do posesti.
invalidnina za telesno okvaro - tabela invalidnosti
Določbo 4. tč. 13. čl. Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb NE-95 je mogoče razlagati z analogijo le, če kakšna oblika posledic v tabeli ni predvidena. Tožnikova omejena gibljivost hrbtenice je kot poškodba posebej zajeta v tabeli in tudi glede odstotkov invalidnosti različno opredeljena, vendar pa ni posledica poškodbe oz. zloma vretenca, kar je po tabeli izrecen pogoj za priznanje invalidnosti. Izvedensko mnenje je bilo tisto, ki je sodišču dalo podlago za dejanske ugotovitve glede odločilnih okoliščin in je to namen dokaza z izvedencem. Pravna presoja zadeve je naloga sodišča in zato pritožba neutemeljeno očita sodišču, da ni sprejelo zaključkov izvedenca o tem, da je potrebno uporabiti določbe 13. čl. Pogojev.
Stranka ne more zahtevati, da določen izvedenec ne opravi dela iz razlogov po 2. in 3. odst. 244. čl. ZPP. Pravico ima samo zahtevati izločitev izvedenca po 247. čl. ZPP.
Sodišče nima zakonske podlage, da prepove davčnemu organu odmero davka. Ker je torej tožnik predlagal neprimerno sredstvo zavarovanja, za katerega ni zakonske podlage, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Ne drži namreč, kar navaja pritožnik v pritožbi, da je edina možnost preprečitve odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki ni vknjižena v zemljiško knjigo, ravno s predlagano prepovedjo davčnemu organu, saj ima ZIZ posebne določbe o zavarovanju nepremičnin, ki niso vknjižene v zemljiško knjigo, v 4. odst. 244. člena ter v 211. členu v zvezi z 239. členom ZIZ.
Pritožnica ni dedinja po zapustniku, saj jo je iz dedovanja izključil njegov sin kot dedič prvega dednega reda, ti pa izključujejo dediče drugega dednega reda. Prav tako pritožnica ni stranka postopka, kajti ta je samo prijavila svojo terjatev v zapuščinskem postopku. Stranka postopka bi postala le, če bi predlagala ločitev zapuščine (143.čl. ZD), kar pa ni predlagala.
stroški upravljanja, prenove in izboljšav - prodaja nepremičnine
Stroške v zvezi z upravljanjem je lastnik bil dolžan trpeti. (33.čl. tedaj veljavnega Stanovanjskega zakona). Tudi če je predhodno stanovanje odtujil s prodajno pogodbo, njegova obveznost ni prenehala, saj je bistveno dejstvo, da o sklenitvi prodajne pogodbe upravnika ni obvestil, čeprav se je o tem s pogodbo zavezal.
Vlažna tla na krovu ladje so brez dvoma spolzka. Sodna praksa pa je že večkrat zavzela stališče, da so spolzka tla kot stvar, iz katere izvira pri redni rabi in pri običajni pazljivosti večja nevarnost za uporabnike, nevarna stvar (2. odst. 154. čl. in 173. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih).
Utemeljeno pa pritožba graja materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da bi dolžnik z izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo in to večjo od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Golo dejstvo, da je dolžnik društvo, takega zaključka ne omogoča, njegove trditve v predlogu za odlog pa so bile presplošne. V čem naj bi utrpel znatnejšo škodo, ni obrazložil na način, ki bi bil pravno relevanten v konkretnem primeru, trditev, da nima garancije, da bi prejel denar nazaj od upnika, pa za sklepanje o nasprotnem gotovo ne zadošča.
Ob odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe je sodišče vezano na trditve strank v predlogu in v okviru teh trditev presoja, ali so pogoji za izdajo začasne odredbe izpolnjeni.
S tem pa je tožeča stranka presegla okvir pravnega varstva, ki ji ga daje 26. člen ZVK v zvezi s 1. in 10.alinejo 3.odstavka 13. člena ZVK, saj je prepovedni zahtevek dopustno naperiti le zoper takšen način tržnega nastopanja in obnašanja, ki ga ZVK opredeljuje kot dejanje nelojalne konkurence (navajanje neresničnih podatkov, podatkov in izrazov, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo na trgu; neupravičena uporaba firme, imena ...). Prepovedan je zgolj "način" prodaje, oglaševanja in ponujanja izdelkov, ki je opredeljen kot dejanje nelojalne konkurence in ne prodaja, oglaševanje in ponujanje izdelkov samo, na prepoved česar meri predlagana začasna odredba (in tožbeni zahtevek).