201.

VSL sodba I Cp 1677/2004

14.9.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ČLOVEKOVE PRAVICE

VSL50391

ZZZDR člen 106, 106/1, 106, 106/1. ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2. URS člen 54, 54. ZPP člen 212, 212.

pravica - nepremoženjska škoda - dokaz - dokazovanje škode - odškodnina

Pravica staršev do stikov z otrokom predstavlja osebnostno pravico,

zato je v primeru posega vanjo, če so seveda podani vsi elementi

odškodninske odgovornosti, mogoče zahtevati odškodnino za

nepremoženjsko škodo iz naslova duševnih bolečin.

Za ugotovitev obstoja nepremoženjske škode, stopnje bolečin in

trajanja le-teh v primerih posegov v osebnostne pravice, je

primerneje izvajanje dokazov z zaslišanjem oškodovanca kot pa z

drugimi dokaznimi sredstvi (npr. postavitvijo izvedenca), saj je za

individualizacijo pomena prizadete dobrine ključno osebno dojemanje

oškodovanca. To pa ne pomeni, da nasprotna stranka ne bi mogla z

drugimi dokaznimi sredstvi izpobijati oškodovančevih trditev.

Trajanje posega v osebnostno pravico in dejstvo, da je tožniku

nastala trajana in nepopravljiva škoda, opravičujeta odškodnino, ki

jo je tožniku prisodilo sodišče prve stopnje.

 

203.

VSL sklep I Cp 4306/2005

14.9.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50371

ZIZ člen 170, 211, 272, 170, 211, 272.

začasna odredba

Tožnica je v postopku zavarovanja predlagala izvršilno sredstvo, ki

bi ga lahko le v primeru, če bi v rokah že imela izvršilni naslov

(prim. 243. člen ZIZ). Prav zaradi navedenega nesorazmerja med

zatrjevano relativno pravico (verjetnost obstoja terjatve) in

absolutno pravico, ki bi jo pogojevalo takšno zavarovanje, je

zakonodajalec v zakonu tudi izrecno določil, da se z začasno odredbo

ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja (2. odstavek 271.

člena ZIZ).

 

205.

VSL sklep II Cp 1378/2005

14.9.2005

stanovanjsko pravo

VSL50970

SZ člen 150, 155, 155/1, 155/2, 156, 156/2, 150, 155, 155/1, 155/2, 156, 156/2.

pravica do uporabe stanovanja - najemnina

V skladu z določbami zadnjega odstavka 150. člena SZ v zvezi s prvim

in drugim odstavkom 155. člena in prvim ter drugim odstavkom 156.

člena SZ, zavezanec iz drugega odstavka 155. člena SZ krije razliko

tudi za stanovanja, kakršno je sporno (iz 2. odstavka 156. člena SZ),

po preteku roka iz drugega odstavka 155. člena SZ ter prvega odstavka

156. člena SZ. To pomeni, da velja za takšna stanovanja profitna

najemnina od uskladitve stanovanjske pogodbe z določili SZ oziroma od

poteka šestmesečnega roka za takšno uskladitev oziroma od poteka

enoletnega roka, v katerem je treba realizirati pravico do vselitve

in proste razpolage s stanovanjem ali pravico do dodelitve drugega

primernega stanovanja. Pri tem pa je zakonodajalec položaj imetnikov

pravice do uporabe olajšal tako, da je zavezanca iz drugega odstavka

155. člena SZ obvezal, da najemniku krije razliko med v najemni

pogodbi določeno profitno najemnino in najemnino, ki se oblikuje

skladno z metodologijo, predpisano za oblikovanje najemnin v

neprofitnih stanovanjih. Zavezanec iz drugega odstavka 155. člena SZ

tako krije imetniku pravice do uporabe razliko med profitno in

neprofitno najemnino, lastnik pa je od imetnika pravice do uporabe

upravičen zahtevati po izteku zgoraj navedenih rokov profitno

najemnino.

 

207.

VSL sklep I Cp 3820/05

14.9.2005

civilno procesno pravo

VSL51174

ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4.

zamudna sodba - sklepčnost tožbe

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje delno zavrnilo tožbeni

zahtevek zato, ker tožnik naj ne bi v celoti dokazal svoje terjatve,

vendar pa to ne predstavlja nasprotja v smislu omenjene 4. točke 1.

odst. 318. člena ZPP, nikakor pa pri tem ne gre za vprašanje

sklepčnosti oziroma nesklepčnosti tožbe, ki naj bi po stališču

sodišča prve stopnje v tej zadevi pogojevala delno zavrnitev

tožbenega zahtevka.

 

209.

VSL sklep I Cp 1698/2005

14.9.2005

obligacijsko pravo

VSL50579

ZTLR člen 14, 14/1, 15, 15/2, 15/3, 15/6, 16, 16/1, 14, 14/1, 15, 15/2, 15/3, 15/6, 16, 16/1. ZOR člen 219, 220, 223, 219, 220, 223. ZPP člen 311, 311/1, 319, 319/3, 324, 324/3, 311, 311/1, 319, 319/3, 324, 324/3.

neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina

Pritožbeno sodišče bi soglašalo, da je toženec dolžan tožnici

nadomestiti korist od uporabe njenega solastniškega deleža, ne glede

na to katere prostore (je) sam de facto uporablja(l), vendar le ob

predpostavki, da bi bilo ugotovljeno, da tožnica ni soglašala z

uporabo njenega solastniškega deleža po otrokih, še posebej zato, ker

sta te nepremičnine (so)uporabljala s tožnico že pred njeno

odselitvijo. Če je toženec brez tožničinega soglasja sklenil "najemno

in darilno pogodbo", to še ne pomeni, da tožnica ni soglašala s tem,

da sinova uporabljata njen solastniški delež. Bistvena okoliščina je

po oceni pritožbenega sodišča, ali je tožnica privolila v svoje

prikrajšanje. Če je tožnica soglašala, da sinova uporabljata njen

solastniški delež, potem v skladu z načelom volenti not fit iniuria,

ni upravičena do nadomestitve prikrajšanja.

 

211.

VSL sodba I Cpg 906/2003

14.9.2005

obligacijsko pravo

VSL06242

ZOR člen 100, 100.

pogodba

Nejasna določila v formularni pogodbi je treba razlagati v korist

druge stranke, ki pogodbe ni pripravila.

 

213.

VSL sklep II Cp 1639/2004

14.9.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO

VSL50270

ZOR člen 25, 25/3, 39, 39/1, 616, 618, 619, 620, 620/3, 25, 25/3, 39, 39/1, 616, 618, 619, 620, 620/3.

podnajemna pogodba - pogodba o delu - stvarna napaka - jamčevanje za napake - odškodninski zahtevek - kumulacija zahtevkov - prekluzivni rok za sodno varstvo

Če uveljavlja naročnik povračilo neposredne škode, to je škode, ki jo

je utrpel na sami stvari, ki je bila predmet podjemne pogodbe in ki

se kaže v zmanjšanju vrednosti stvari, ki se lahko uspešno odpravi z

uveljavljanjem pravic iz naslova odgovornosti za stvarne napake

(torej z jamčevalnim zahtevkom), gre tak zahtevek sicer pravno

opredeliti kot splošni odškodninski zahtevek, vendar pa tega

odškodninskega zahtevka po eni strani ni mogoče kumulirati z

jamčevalnimi zahtevki, po drugi strani pa veljajo skladno s sprejeto

sodno prakso ravno iz razloga, ker je to vrsto škode mogoče uspešno

odpraviti že z uveljavljanjem jamčevalnih zahtevkov, za takšne

odškodninske zahtevke isti roki kot za tipičen jamčevalni zahtevek.

Po stališču novejše pravne teorije pa je odpravo takšne škode mogoče

zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov, saj je odgovornost za

stvarne napake le posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti.

Drugače velja v primeru zahteve po povračilu nadaljnje škode.

 

215.

VSL sodba I Kp 265/05

14.9.2005

kazensko procesno pravo

VSL22677

ZKP člen 354, 371, 371/1, 371/1-9, 354, 371, 371/1, 371/1-9.

identiteta obtožbe in sodbe

Sodišče prve stopnje s tem, ko je v konkretnem opisu glede na

izvedene dokaze namesto očitka, da je obdolženec "večkrat udaril"

oškodovanca, sprejelo v sodbo, da ga je udaril najmanj dvakrat, ni

prekoračilo obtožbe.

 

217.

VSL sodba I Cp 975/2005

14.9.2005

stanovanjsko pravo

VSL50664

SZ člen 5, 6, 41, 41/2, 58, 5, 6, 41, 41/2, 58, 5, 6, 41, 41/2, 58.

stanovanjska najemna razmerja - aneks - najemna pogodba - stanovanje - ožji družinski član - izpraznitev stanovanja

S tem, ko določba 2. odstavka 41. člena SZ dolžnost sklenitve aneksa

oziroma pravico najemodajalca, da odkloni sklenitev aneksa k najemni

pogodbi zaradi povečanja števila oseb v njegovem stanovanju veže na

število oseb, za katere se šteje stanovanje primerno, napotuje na

določbo 5. člena SZ, ki določa definicijo primernega stanovanja. Ta

pa ne določa le razporeditve prostorov v stanovanju, temveč govori o

primernosti stanovanja za določen krog oseb - za lastnika oziroma

najemnika ter njune ožje družinske člane, če živijo z lastnikom

oziroma najemnikom v skupnem gospodinjstvu. Kdo so ožji družinski

člani lastnika oziroma najemnika pa SZ določa v 6. členu. Po določbi

6. člena SZ med ožje družinske člane najemnika po SZ ni mogoče šteti

tudi najemnikovega zeta in najemnikovih vnukov, razen, če so ti na

dan uveljavitve SZ (19.10.1991) stalno, več kot dve leti, živeli v

ekonomski skupnosti s prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, a

slednjega v konkretnem primeru tretja do peta tožena stranka sploh

niso zatrjevale. Ker tretja do peta tožena stranka niso ožji

družinski člani prve tožene stranke - najemnika stanovanja in ker kot

taki neutemeljeno od tožeče stranke zahtevajo, da se najemna pogodba,

sklenjena med tožečo stranko in prvo toženo stranko, dopolni tako, da

se tudi te osebe navedejo kot uporabniki, tožeča stranka pa tako

dopolnitev odklanja, druge pravne podlage za bivanje v stanovanju pa

te osebe ne zatrjujejo, sodišče druge stopnje ugotavlja, da

stanovanje tožeče stranke zasedajo nezakonito, zato se morajo iz

njega izseliti.

 

219.

VSL sodba II Cp 1878/2005

14.9.2005

obligacijsko pravo

VSL50955

ZOR člen 859, 864, 881, 859, 864, 881.

posredniška pogodba

Listina, ki jo tožena stranka označuje z izrazom "voucher", izhajajoč

iz njene vsebine, ni turistična nakaznica (voucher), ampak potrdilo,

s katerim je turistična agencija kot posrednik prevzela obveznost, da

bo z organizatorjem potovanja sklenila pogodbo o organiziranju

potovanja.