odločitev o pravdnih stroških - umik tožbe - umik tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov v primeru umika tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - pripoznava tožbenega zahtevka - takojšen umik
Ker je toženka šele po vložitvi tožbe plačala terjatev, tožnica pa je takoj po plačilu terjatve umaknila tožbo, je sodišče prve stopnje pravilno naložilo toženki, da plača tožnici pravdne stroške.
odškodninska odgovornost države - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - pravica do povračila škode - izbrisani - nepremoženjska škoda - denarno zadoščenje - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - dokazovanje z izvedencem - mladoletni oškodovanec - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
O stopnji in trajanju tožnikovih duševnih bolečin zaradi izbrisa in z njim povezane izgube osebnostnih pravic se je sodišče lahko prepričalo že na podlagi tožnikove izpovedi. Kot je sam priznal, tožnik v spornem časovnem obdobju ni imel zdravstvenih težav. Doslej tudi ni zatrjeval, da bi se njegovo prestano duševno trpljenje morebiti sprevrglo v duševno motnjo. Dokaz z izvedencem tako ni bil potreben.
Kot otrok posledic izbrisa ni občutil enako kakor odrasle osebe, zato ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje na druge tovrstne primere iz sodne prakse, v katerih so bili udeleženi polnoletni oškodovanci.
sporazum o prenehanju obveznosti - izpolnitev tretjemu - nadomestna izpolnitev - trditveno in dokazno breme - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških
Trditveno in dokazno breme o prenehanju terjatve je skladno z določilom 212. člena ZPP na toženi stranki. Vsaka stranka mora namreč navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika.
Ker blagajniški prejemki potrjujejo prejem vsote denarja, ki je na njih navedena, tožena stranka le z nasprotno izpovedjo njenega prokurista, da denarja ob izdaji blagajniških prejemkov ni prejel ter da je blagajniške prejemke podpisal in izdal, ker jih je zakoniti zastopnik tožeče stranke potreboval za pridobitev subvencije, ne prepriča pritožbenega sodišča v resničnost trditev o obstoju zatrjevanega dogovora. Tožena stranka namreč ni predložila nobenega dokaza, ki bi lahko potrdil obstoj zatrjevanega dogovora, čeprav je prokurist tožene stranke, ko je bil zaslišan, zatrjeval, da le-ti obstajajo.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZGD-1 člen 230.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - likvidna sredstva - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - bilančni dobiček - računovodski izkazi - pomanjkljiva trditvena podlaga
Vprašanje obstoja likvidnostnih sredstev na računu ni edino merilo, ki bi bilo pravno pomembno pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.
Neutemeljena je trditev tožeče stranke v pritožbi, da gre pri bilančnem dobičku le za računovodsko kategorijo in ne „realen denar“. Bilančni dobiček odraža višino prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, ki ga je dovoljeno uporabiti. Uporabo čistega dobička in bilančnega dobička opredeljuje 230. člen Zakona o gospodarski družbah. Zakaj torej svojega prostega kapitala ne more uporabiti za izpolnitev svojih obveznosti, pa tožeča stranka ne navede.
ZDOdv člen 27, 27/1. ZFPPIPP člen 69, 69/2, 69/2-4, 308, 308/5.
tožba za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - napotitveni sklep - pravni interes za tožbo - umik prijavljene terjatve - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora
Glede na pravila ZFPPIPP in predviden potek postopka po preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic ter ob dejstvu, da je pravni interes za tožbo v predmetnem postopku izkazan v zakoniti napotitvi na pravdo s pravno veljavnim napotitvenem sklepom, v katerega ni bilo z ničemer poseženo, je pri tožeči stranki pravni interes za njen ugotovitveni tožbeni zahtevek še vedno izkazan in podan, zato zavrženje tožbe iz tega razloga ni bilo utemeljeno.
Gre za t.i. predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora, katerega namen je, da se zaradi razbremenjevanja dela državnih odvetnikov, pa tudi sodišč in države kot potencialnega dolžnika, išče rešitev spornih razmerij že pred uvedbo pravdnega postopka. Temu pa je bilo v konkretnem primeru zadoščeno že z interakcijo, ki je potekala v stečajnem postopku tožeče stranke skozi postopek preizkusa terjatev, ki se je izvedel po pravilih ZFPPIPP. Dejstvo, da tožeča stranka pred vložitvijo tožbe ni postopala v skladu z določbo 27. člena ZDOdv, zato v tem primeru ne more predstavljati razloga za zavrženje tožbe.
načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - priprave na glavno obravnavo - vabilo na narok za glavno obravnavo - opozorilo na posledice - prekluzija navajanja dejstev - prekluzija
Sankcija prekluzije velja tudi za vlogo, ki jo stranka vloži na prvem naroku, če je bila pred njeno vložitvijo opozorjena na posledico iz petega odstavka 286.a člena ZPP.
Določba četrtega odstavka 286.a člena ZPP, skladno s katero mora stranka pripravljalne vloge sodišču poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, se nanaša tudi na prvi narok za glavno obravnavo.
Pri opredelitvi kriterijev stopnje zmanjšanja delovne zmožnosti gre vedno za oceno (in ne natančen matematični izračun), ki temelji na ugotovljenem zdravstvenem stanju in funkcionalnem statusu osebe, ki vedno predstavlja celoto. Podrobnejše razčlenjevanje katera bolezen na kakšen način v kolikšnem odstotku vpliva na invalidnost, ne more prispevati k pravilnejši oceni tožničine preostale delazmožnosti.
ZPP člen 224, 224/4, 274.. ZUP člen 87.. ZDSS-1 člen 70.
zavrženje tožbe - fikcija vročitve - rok za vložitev tožbe - zamuda roka
Tožnik je sam predložil Poizvednico Pošte Slovenije d. o. o., da je bilo Sporočilo o prispelem pismu dne 6. 12. 2019 puščeno v hišnem predalčniku. Isto izhaja iz same javne listine. Listina med drugim vsebuje opozorilo, da je pošiljko mogoče na pošti dvigniti vsak dan med delovnim časom, da 15-dnevni rok za prevzem pošiljke začne teči 7. 12. 2019, da bo po tem roku pisanje, v kolikor ne bo dvignjeno, puščeno v hišnem predalčniku ter podpis vročevalca. Edino pravilen je zato zaključek sodišča, da je pošiljka po pravilih o fikciji vročitve v skladu s 87. členom ZUP vročena 21. 12. 2019. Torej z iztekom 15-ega dne, ko bi jo tožnik v skladu s pravnim poukom lahko dvignil na pošti, in ne 13. 12. 2019, kot povsem nelogično ter protispisno navaja v pritožbi. To pa hkrati pomeni, da se je 30-dnevni rok za vložitev tožbe iztekel v ponedeljek, 20. 1. 2020 in ne 22. 1. 2020, kot zatrjuje pritožba. Dne 22. 1. 2020 priporočeno na pošto oddano tožbo, kar je po preteku 30 dnevnega roka iz 70. člena ZDSS-1, je zato lahko sodišče prve stopnje na podlagi 274. člena ZPP le zavrglo, saj prepozno vložene tožbe ni dopustno obravnavati po vsebini.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - tožba zaradi nedopustnosti izvršbe - lastništvo predmeta izvršbe - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - prekluzija dejstev in dokazov - tretja oseba
Prekluzija, ki jo določata drugi in tretji odstavek 60. člena ZIZ za dolžnika, velja tudi za tretjo osebo, ker šesti odstavek 65. člena ZIZ določa, da se v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na predmetu izvršbe nedopustna, ki jo sproži tretji, smiselno uporablja tudi 60. člen ZIZ. Tretji odstavek 60. člena ZIZ določa, da nova dejstva in nove dokaze upošteva sodišče samo, če jih dolžnik navaja oziroma predlaga v pripravljalni vlogi, vloženi v roku, ki mu ga je dalo sodišče zaradi odgovora na upnikove navedbe v odgovoru na tožbo. Navedene omejitve veljajo tudi za upnika, ki je tožen v pravdnem postopku na nedopustnost izvršbe.
Prepozne so bile navedbe, ki jih je toženka dala na naroku 2. 10. 2019 in s katerimi je zatrjevala, da je zarubljene predmete izročila dolžniku v last kot del pravnega posla ob razdelitvi skupnega premoženja.
Sodišče prve stopnje je navedlo prepričljive argumente, na podlagi katerih je ugotovilo, da so premičnine last tožnice, čeprav se nahajajo v stanovanju dolžnikove partnerke, kjer prebiva dolžnik, občasno pa tudi otroci od tožnice in dolžnika, ko so pri dolžniku na stikih.
omejitev dovoljene izvršbe na nekatera sredstva oziroma predmete - možnost poplačila iz drugega dolžnikovega premoženja - izvršba na nepremičnine
Dolžnika sta predlagala izvzem stanovanjske hiše S. iz izvršbe tako, se opravi izvršba na drugo hišo G. Navajala sta, da drugi dolžnik ni zaposlen in je brez dohodkov, ter da se drugi dolžnik in tretji dolžnik preživljata le s pokojnino tretjega dolžnika. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da drugi dolžnik in tretji dolžnik nista niti trdila niti izkazala, da bi upnica lahko izterjevano terjatev s pripadki poplačala z izvršbo na hišo G. in ne s prodajo hiše S.
Interes, da se na podlagi ustrezne tožbe v pravdi ugotovi, da je zakoniti dedič od zapustnice prejel darilo v višini 70.000,00 EUR, ki ga je potrebno vračunati v njegov (nujni) dedni delež, je lahko zgolj pritožničin, ki to zatrjuje oziroma uveljavlja.
odškodninska odgovornost - škodni dogodek - padec po stopnicah - zavarovalni primer - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Smučanje na vodi ni zgolj običajna prostočasna aktivnost, temveč je splošno znano, da je pri smučanju na vodi potrebna večja moč rok. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo tožniku, da se s to dejavnostjo ne more več ukvarjati.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nerazumljiva tožba - poprava tožbe - stranka - razveljavitev sodbe
Tožeča stranka je kot toženo stranko navedla dolžnika iz 255. člena OZ. Med naracijo tožbe in v tožbenem zahtevku pa toženo stranko imenuje pridobitelja nepremičnine, drugo stranko pa kot dolžnika. Zato gre za nejasnosti o tem, kdo je tožena stranka. Zato bi sodišče prve stopnje moralo tako tožbo vrniti v popravo po 108. členu ZPP.
Materialno procesno vodstvo v nobenem primeru ne more iti tako daleč, da bi sodišče prve stopnje toženo stranko še dodatno pozivalo, naj odgovori na vlogo tožeče stranke, kar je tožena stranka opustila.
ZD člen 28, 28/4, 145, 145/1, 210, 210/2, 210/2-3. SPZ člen 72.
zapuščinski postopek - dedovanje - dedni delež - vračunanje darila - vrednost darila - ugotovitev namembnosti zemljišča - izvedensko mnenje - spor o dejstvih - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - prekinitev postopka - napotitev na pravdo - vsebina sklepa o dedovanju - dedni dogovor - skupna lastnina dedičev
Med dediči je nastal spor o statusu oziroma o namembnosti zemljišča v času daritve in s tem tudi o njegovi vrednosti na dan smrti zapustnikov, torej o vrednosti premoženja, ki naj se dedinji vračuna v dedni delež in ki se upošteva tudi pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine (četrti odstavek 28. člena ZD). Gre za spor o dejstvih, v takšnem primeru pa zapuščinsko sodišče (in ne pritožbeno sodišče) ni pooblaščeno, da samo ugotavlja vrednost darila, temveč mora zapuščinsko sodišče na podlagi 3. alineje drugega odstavka 210. člena ZD postopek prekiniti in na pravdo napotiti stranko, katere pravica je manj verjetna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00037521
ZKP člen 358, 358/1, 372, 372/1, 394, 394/1. KZ-1 člen 122, 122/1, 135, 158, 168, 168/1, 296, 296/1, 296/2.
oprostilna sodba - nasilništvo - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - kolektivno kaznivo dejanje - podrejen položaj - vznemirjanje - prestrašenost - prepovedana posledica - naklep - kršitev kazenskega zakona - sestavljeno kaznivo dejanje - grožnja - lahka telesna poškodba - razžalitev - predlagalni delikt - zasebna tožba
Obdolžencu se očita, da je oškodovanko najmanj dvakrat močno prijemal za roko, ji jo stiskal in zvijal, ji v maju leta 2011 in poletnih mesecih 2012 metal kamenje in ji v letu 2013 pošiljal grozilna sporočila. Kakršnakoli vsebina sporočil, ki bi omogočala presojo, ali so bila sms sporočila sploh grozilna ali ne, pa v opisu dejanja niti ni navedena.
Poleg navedenega pa se obdolžencu očita še, da je oškodovanki govoril naj bo tiho, sicer ga bo "fejst najebala", pri čemer ponovno niso navedene nobene dodatne okoliščine, v katerih naj bi bile besede izrečene, da bi sploh bilo mogoče razbrati njihov pomen. Iz takšne konkretizacije obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ne izhaja prepovedana posledica spravljanja v podrejen položaj (ki mora biti zajeta v obdolženčevem naklepu). Ni namreč mogoče zaključiti, da je bila intenzivnost in vrsta uporabljene sile takšna, da bi bilo mogoče šteti, da je obdolženec oškodovanko spravljal v podrejen položaj, saj sta "zgolj" prestrašenost in vznemirjenje oškodovanke logični posledici opisanih izvršitvenih ravnanj (dvakratni močan stisk in zvijanje roke, metanje kamenja).
Glede na obrazloženo je zaključiti, da dejanje kot je opisano v prvostopnem krivdoreku, ne vsebuje konkretizacije vseh zakonskih znakov obdolžencu očitanega kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1.
Iz očitanih pavšalnih kršitev je razvidno nestrinjanje z oceno izvedenca, da pri tožnici ni potrebna razbremenitev krajšega delovnega časa. Tožeča stranka namreč vztraja, da zraven stvarnih razbremenitev v okviru njene preostale delovne zmožnosti potrebuje še časovno razbremenitev krajšega delovnega časa 4 ur. Odločitev o specialnosti izvedenca je predmet formalno procesnega vodstva in sodišče je pravilno v postopek pritegnilo sodnega izvedenca specialista medicine dela, prometa in športa. Odločilnega pomena za pravilno presojo delovne zmožnosti, je poznavanje različnih poklicev delovnih mest znotraj teh poklicev in zdravstvenih zahtev za zasedbo teh delovnih mest, kar sodi ravno v specialnost medicine dela.
OZ člen 346, 358. ZPP člen 7, 212, 214, 245, 339, 339/1. DZ člen 67, 68.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - trajanje zunajzakonske skupnosti - delež na skupnem premoženju - dokazovanje z izvedencem - cenitev vrednosti nepremičnine - neizvedba dokaza - trditve stranke - neprerekane trditve - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv kršitve na pravilnost in zakonitost odločbe - zastaranje terjatve - zadržanje zastaranja
Neizvedba predlaganega dokaza in napačna ugotovitev sodišča prve stopnje o neprerekanosti nista vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe.
Zavzemanje za višjo ocenitev vrednosti celotne nepremičnine je – upoštevaje vsebino pritožbe – pritožniku v škodo. Ker ugotovljena skupna vlaganja pravdnih strank znašajo 85.100,48 EUR, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da predstavlja, glede na postavljene zahtevke, na katere je vezano, 4/10 nepremičnine skupno premoženje pravdnih strank, pri čemer je tožnikov delež 1/5 oziroma 20 % celotne nepremičnine.
V zvezi z dokazno oceno je treba uvodoma poudariti, da pri njenem oblikovanju nikakor ni nujno, da bi sodišče posamezni priči sledilo le v celoti ali pa ji sploh v ničemer ne bi sledilo. Možno je, da sodišče sledi zgolj delu izpovedbe, zato pritožbena navedba, da tožnikove resnicoljubnosti ni mogoče obravnavati selektivno, ne vzdrži. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dokazno oceno prvostopenjskega sodišča o prenehanja IZS pravdnih strank v letu 2004, saj je prepričljiva in izčrpna. Sodišče prve stopnje se je poglobljeno opredelilo do izpovedb vseh prič in obeh pravdnih strank. Zaključek je rezultat skrbne in vestne presoje vsakega pričanja posebej in nato vseh skupaj. Celoten dokazni sklop pa logično in življenjsko prepričljivo sestavlja celostno sliko relevantnega dogajanja med pravdnima strankama.
Glede zastaranja zahtevka, ki se nanaša na vlaganja v nepremičnino še pred nastankom IZS, in povračila vložka v nakup stanovanja po t. i. „Jazbinškovem zakonu“, ni bilo sporno, da sta terjatvi nastali (še) pred začetkom IZS. Ob upoštevanju določbe 358. člena OZ in ugotovitve, da je IZS pravdnih strank prenehala leta 2004, je zadržano zastaranje pričelo teči z začetkom leta 2005, ko pogojev za zadržanje zastaranja ni bilo več. Od razpada IZS pa do vložitve tožbe v letu 2007 je preteklo že več kot šest let. To pomeni, da je petletni splošni zastaralni rok iz 346. člena OZ v času vložitve predmetne tožbe že potekel, kar utemeljuje zaključek prvega sodišča o zastaranju terjatev.
obnova pravnega postopka - postulacijska sposobnost - motenje posesti
Predlog za obnovo postopka je zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti nedovoljen in ga je sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZPP pravilno zavrglo.