ZPVAS člen 1, 1/3-1, 1/3-2, 8, 11, 12, 12/1-1, 12/1-2. ZD člen 28, 52, 221. SPZ člen 65, 65/1, 72, 72/1. ZAgrS člen 4, 4/1, 4/1-1, 15, 15/4-1, 16, 16/3-4, 44, 58. Pravilnik o bistvenih sestavinah pravil agrarne skupnosti ter o vsebini registra agrarnih skupnosti in njihovih članov (1994) člen 2, 2/1, 2/1-12.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - pozneje najdeno premoženje zapustnika - članstvo v agrarni skupnosti - dodatni sklep o dedovanju - ugotovitev vrednosti zapuščine - določitev vrednosti daril - premoženjske pravice - vračanje premoženjskih pravic - skupna lastnina - solastnina - določitev deležev na premoženju - domneva enakih deležev
Uveljavljeni individualistični koncept lastnine ne omogoča vrnitve stvarnih pravic kolektivnim pravnim subjektom, kakšna je agrarna skupnost, temveč se stvarne pravice vračajo individualno določenim subjektom, konkretno članom agrarne skupnosti kot skupna lastnina. V primeru skupne lastnine pa deleži niso določeni.
Za odločitev o dedovanju pozneje najdenega premoženja ni potreben izračun nujnih deležev in vračun vrednosti daril (glej 28. in 52. člen ZD), zato ocena vrednosti naknadno najdene zapuščine ni eno od pravno odločilnih dejstev za izdajo izpodbijanega sklepa (ta vrednost je bila ocenjena le z namenom odmere sodne takse).
ZST-1 člen 3, 3/1, 3/10, 11, 11/5, 13, 13/1, 34a, 34a/7. OZ člen 395, 395/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - ponovno odločanje o predlogu - spremenjene okoliščine - pravočasnost predloga - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - razlogi za oprostitev plačila sodne takse - zavezanec za plačilo sodne takse - solidarne obveznosti - vsebina solidarnosti dolžnikov
Sklep o oprostitvi učinkuje šele od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje.
Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks za pravne osebe je relevantno trenutno in celotno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje, ne pa domneven vpliv poslovanja tretjih subjektov na poslovanje in prihodke taksnega zavezanca v prihodnosti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 454, 454/2, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - izvedba naroka - zastopanje stranke
Pritožnica ne more uspeti niti z očitkom, da tožeče stranke ni zastopala prava oseba, saj se, tudi če bi bilo to res, po ustaljeni in enotni sodni praksi na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik.
sporazum o prenehanju obveznosti - izpolnitev tretjemu - nadomestna izpolnitev - trditveno in dokazno breme - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških
Trditveno in dokazno breme o prenehanju terjatve je skladno z določilom 212. člena ZPP na toženi stranki. Vsaka stranka mora namreč navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika.
Ker blagajniški prejemki potrjujejo prejem vsote denarja, ki je na njih navedena, tožena stranka le z nasprotno izpovedjo njenega prokurista, da denarja ob izdaji blagajniških prejemkov ni prejel ter da je blagajniške prejemke podpisal in izdal, ker jih je zakoniti zastopnik tožeče stranke potreboval za pridobitev subvencije, ne prepriča pritožbenega sodišča v resničnost trditev o obstoju zatrjevanega dogovora. Tožena stranka namreč ni predložila nobenega dokaza, ki bi lahko potrdil obstoj zatrjevanega dogovora, čeprav je prokurist tožene stranke, ko je bil zaslišan, zatrjeval, da le-ti obstajajo.
prepozna pritožba - COVID-19 - tek pritožbenega roka v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Zaradi obvladovanja in preprečevanja širjenja bolezni SARS - COV - 2 (COVID - 19) je predsednik vrhovnega sodišča 13. 3. 2020 sprejel Odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih, po kateri v času njihovega izvajanja procesni roki v sodnih postopkih od 16. 3. 2020 ne tečejo, z izjemo nujnih zadev, med katere sodi tudi obravnavana. Enako ureditev je ohranil Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS - COV - 2 (COVID - 19), ki je pričel veljati 29. 3. 2020, in na njegovi podlagi izdani odredbi predsednika vrhovnega sodišča s 30. 3. 2020 in 4. 5. 2020. Obe navedeni odredbi sta sicer pri zadevah zavarovanja izmed nujnih zadev izvzeli dejanja, ki zahtevajo osebne stike izvršitelja, udeležencev in drugih oseb v teh postopkih, in oprava teh dejanj ni nujna zaradi odvrnitve nevarnosti za življenje in zdravje ljudi ali premoženje večje vrednosti. Izjema se torej ni nanašala na odločanje sodišč, temveč na neposredno izvedbo dejanj, pri katerih bi lahko prišlo do širjenja okužbe.
Iz razlogov izpodbijane sodbe (ki jim pritožbeno sodišče v tem delu v celoti sledi) povsem jasno izhaja, da je bil namen oseb, udeleženih pri sklepanju obravnavanih pogodb o prodaji oziroma prenosu delnic družbe B. d.d., odtujiti tožeči stranki te delnice brez nadomestila ter jih zaradi težje sledljivosti in onemogočanja vrnitve prenesti s prve toženke na družbe v njihovi vplivni sferi ter na tak način izigrati tožečo stranko. Zasledovanje takšnega namena, ki nasprotuje moralnim načelom, je bil glede na pojasnjeno nedvomno znan tudi vsem strankam pogodb o nadaljnji prodaji oziroma prenosu teh delnic, zato sta obe na podlagi določbe drugega odstavka 40. člena OZ nični. Iz enakih razlogov ravno tako ni moč govoriti o dobrovernosti druge toženke v smislu določbe tretjega odstavka 16. člena takrat veljavnega ZNVP.
Ker je ugotovljena ničnost vseh pravnih poslov v verigi od tožeče stranke do druge toženke, tožeča stranka kot "pravi" delničar (t. j. materialnopravni upravičenec do delnic) utemeljeno uveljavlja njihov prenos na svoje ime.
Utemeljeno pa druga toženka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem je ugodilo zahtevku, da se notarki A. A. oziroma KDD d.d. naloži izplačilo pri njima deponiranih dividend tožeči stranki oziroma sistemskemu članu KDD d.d., ki je pooblaščen pri računih vrednostnih papirjev tožeče stranke. Po materialnem pravu tožeča stranka nima zahtevka za plačilo teh dividend zoper drugo toženko, saj jih ta nesporno ni prejela. Prav tako ga nima zoper notarko oziroma KDD d.d. (zoper katera tudi sicer ni vložila tožbe), saj so pri njima deponirane dividende še vedno sredstva družbe izdajateljice zadevnih delnic. Zahtevek za njihovo izplačilo ima kot materialnopravni upravičenec do zadevnih delnic le zoper njihovo izdajateljico (sedmi odstavek 230. člena ZGD-1) vendar pa je zoper njo tožbo umaknila. Stvarna legitimacija je del tožbenega temelja, zato je zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije potrebno v tem delu zavrniti tožbeni zahtevek kot neutemeljen.
V takšnem primeru, ko je tožeča stranka s pojasnili in dokazi praktično izključila vsak dvom, da druga toženka teh dividend ne bi prejela, nadaljnje golo zanikanje njihovega prejema ne zadošča več.
delna ustavitev postopka - pravni interes za pritožbo - zahteva za odpravo nepravilnosti - delni umik predloga za izvršbo - pritožba dolžnika
Odločitev o delni ustavitvi izvršbe za nesporno plačani znesek je dolžniku v korist in nima pravnega interesa izpodbijati sklep o tem. Dolžnik neutemeljeno zahteva vsebinsko odločanje o zahtevi za odpravo nepravilnosti, ki naj bi jih pri opravljanju izvršbe storil upnik. Institut je namenjen sankcioniranju tistih, ki so zgolj izvrševalci oblastnih odločb, kar pa ni upnik. On je stranka, zaradi njega se vodi sodni postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00038659
OZ člen 15, 41, 41/1. ZPP člen 154, 154/1, 155, 196, 254, 254/3. ZD člen 123, 123/1, 125, 125/1, 125/2. ZDKG člen 4, 4/2. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 309, 309/2, 383, 383/1. ZZK-1 člen 243.
ničnost pogodbe o preužitku - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - izbrisna tožba - vrnitev premoženja v zapuščinsko maso - aktivna stvarna legitimacija - vpliv osebnega stečaja na pravdni postopek - poslovna sposobnost - sposobnost za sklenitev pogodbe - sposobnost razsojanja - dedna sposobnost - kmetijsko gospodarstvo - psihiatrično zdravljenje - izvedenec psihiatrične stroke - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - ničnost pogodbe - neobstoječ pravni posel - enotno sosporništvo - prijava izločitvene pravice - prerekanje izločitvene pravice - pravna korist za vodenje pravde - odločitev o pravdnih stroških - načelo končnega uspeha - povrnitev revizijskih stroškov
Dedne sposobnosti ni mogoče enačiti s sposobnostjo razsojanja. Sposobnost razsojanja ni pogoj za dedovanje.
V postopku osebnega stečaja nad tožencem opravljeno procesno dejanje enega od potencialnih zakonitih dedičev (prijava izločitvene pravice) je aktivno in koristno dejanje enega enotnega sospornika, ki učinkuje v korist vseh sospornikov - potencialnih dedičev po pokojniku. Napačno je torej stališče o izgubi izločitvene pravice in posledični izgubi pravnega interesa tožnikov za vodenje te pravde. Pravna korist za vodenje pravde, ki se je začela pred začetkom stečajnega postopka nad tožencem, bi prenehala, če bi bila izločitvena pravica v postopku osebnega stečaja priznana.
Ker ni pomemben uspeh strank na posamezni stopnji odločanja, temveč le končni uspeh, je sodišče prve stopnje v stroškovno odmero pravilno zajelo tako revizijske stroške tožnikov kot tudi njihove stroške, nastale v prvem sojenju.
predlog za izvršbo - trditveno in dokazno breme upnika - vsebina predloga za izvršbo - izvršilni naslov - navedba izvršilnega naslova - obstoj izvršilnega naslova - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - odgovor na ugovor - vročitev ugovora upniku v odgovor - kršitev načela konktradiktornosti - sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi - neobrazložen ugovor - zavrnitev ugovora zoper sklep o izvršbi
Ugovor je obrazložen, če vsebuje trditve o dejstvih, s katerimi ga utemeljuje ... (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ker je ugovor mogoče vložiti iz vseh razlogov, ki preprečujejo izvršbo (uvodna določba prvega odstavka 55. člena ZIZ; nekatere od njih ZIZ nato našteva v prvem odstavku 55. člena), sem pa gotovo spadajo tudi (nekatere) kršitve pravil postopka, je mogoče ugovor vložiti tudi iz razloga kršitev pravila postopka. Ugovor nevednosti v primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova ne predstavlja obrazloženega ugovora.
Upnikovo trditveno in dokazno breme pri izterjavi denarne terjatve v fazi vložitve predloga za izvršbo obsega navedbo izvršilnega naslova, na podlagi katerega zahteva izvršbo določene denarne terjatve. To dokazuje s predložitvijo izvršilnega naslova.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00037521
ZKP člen 358, 358/1, 372, 372/1, 394, 394/1. KZ-1 člen 122, 122/1, 135, 158, 168, 168/1, 296, 296/1, 296/2.
oprostilna sodba - nasilništvo - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - kolektivno kaznivo dejanje - podrejen položaj - vznemirjanje - prestrašenost - prepovedana posledica - naklep - kršitev kazenskega zakona - sestavljeno kaznivo dejanje - grožnja - lahka telesna poškodba - razžalitev - predlagalni delikt - zasebna tožba
Obdolžencu se očita, da je oškodovanko najmanj dvakrat močno prijemal za roko, ji jo stiskal in zvijal, ji v maju leta 2011 in poletnih mesecih 2012 metal kamenje in ji v letu 2013 pošiljal grozilna sporočila. Kakršnakoli vsebina sporočil, ki bi omogočala presojo, ali so bila sms sporočila sploh grozilna ali ne, pa v opisu dejanja niti ni navedena.
Poleg navedenega pa se obdolžencu očita še, da je oškodovanki govoril naj bo tiho, sicer ga bo "fejst najebala", pri čemer ponovno niso navedene nobene dodatne okoliščine, v katerih naj bi bile besede izrečene, da bi sploh bilo mogoče razbrati njihov pomen. Iz takšne konkretizacije obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ne izhaja prepovedana posledica spravljanja v podrejen položaj (ki mora biti zajeta v obdolženčevem naklepu). Ni namreč mogoče zaključiti, da je bila intenzivnost in vrsta uporabljene sile takšna, da bi bilo mogoče šteti, da je obdolženec oškodovanko spravljal v podrejen položaj, saj sta "zgolj" prestrašenost in vznemirjenje oškodovanke logični posledici opisanih izvršitvenih ravnanj (dvakratni močan stisk in zvijanje roke, metanje kamenja).
Glede na obrazloženo je zaključiti, da dejanje kot je opisano v prvostopnem krivdoreku, ne vsebuje konkretizacije vseh zakonskih znakov obdolžencu očitanega kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1.
V skladu z novejšo sodno prakso Vrhovnega sodišča RS odškodnina za razlastitev ne more biti določena po merilih za stavbno zemljišče, če razlaščeno zemljišče takšnega statusa ni imelo izvorno, temveč ga je pridobilo izključno zaradi predvidene gradnje ceste in razlastitve. V takšnem primeru se odškodnina določi po merilih za prvotno namembnost razlaščenega zemljišča (kot npr. za kmetijsko ali gozdno zemljišče) in ne po merilih za stavbno zemljišče.
Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov. Če je ugovor obrazložen, se trditve strank presojajo v rednem pravdnem postopku.
Pri opredelitvi kriterijev stopnje zmanjšanja delovne zmožnosti gre vedno za oceno (in ne natančen matematični izračun), ki temelji na ugotovljenem zdravstvenem stanju in funkcionalnem statusu osebe, ki vedno predstavlja celoto. Podrobnejše razčlenjevanje katera bolezen na kakšen način v kolikšnem odstotku vpliva na invalidnost, ne more prispevati k pravilnejši oceni tožničine preostale delazmožnosti.
standard obrazloženosti ugovora - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativna dejstva
V ugovornih trditvah je dolžnik nasprotoval terjatvi upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. Vendar to lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen.
povečanje osnovnega kapitala - odobreni kapital - izključitev prednostne pravice do novih delnic - prednostna pravica do novih delnic
Odobreni kapital predstavlja posebno obliko povečanja osnovnega kapitala z vložki. Namen odobrenega kapitala je v tem, da družba dobi čim več manevrskega prostora pri pridobivanju kapitala, upravi pa daje možnost, da poveča osnovni kapital ob najprimernejšem trenutku, zlasti ob ugodni situaciji na borzi, ne da bi pred tem morala pognati v tek težaven in drag aparat skupščine delničarjev. Prvostopenjsko sodišče je zato utemeljeno navedlo, da uprava podrobnejše obrazložitve v danem trenutku ni mogla podati, saj gre le za možnost, da se kapital poveča.
Šele v pritožbi podani dokazni predlog po zaslišanju delavke banke pa je v tem pritožbenem postopku pritožbena novota, ki jo pritožbeno sodišče v skladu z določbo 337. člena ZPP ne sme upoštevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00038524
ZVEtL-1 člen 3, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-3. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZNP člen 37.
skupno pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k več stavbam - obseg pripadajočega zemljišča - javne površine - grajeno javno dobro - elaborat - delilni načrt - pretekla raba zemljišča - pridobitev pravice uporabe - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - očitek protispisnosti
Zgolj nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev novega izvedenca ali ponovitev dokazovanja z izvedencem, glede na to, da nasprotna udeleženka z elaboratom X ni vzpostavila dvoma v pravilnost izvedenskega mnenja.
Za uveljavljanje protispisnosti je treba konkretizirano navesti, iz katerega konkretnega dokumenta je sodišče prve stopnje napačno preneslo podatek, ki se nanaša na pravno odločilno dejstvo, čemur pa pritožba brez navedbe konkretne listine, torej zgolj s sklicevanjem na vse listine sodnega spisa, ni zadostila.
ZNP-1 člen 21, 22, 57, 57/1, 58. DZ člen 185, 185/1, 243.
nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - udeleženci v postopku - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - zakoniti udeleženci nepravdnega postopka - predlog za prijavo udeležbe - pravni interes prizadete stranke - zavrnitev predloga - pogodba o dosmrtnem preživljanju - postavitev skrbnika - korist varovanca - primernost skrbnika
Udeležbo v nepravdnih postopkih urejata 21. in 22. člen ZNP-1; posebej v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pa še 57. in 58. člen ZNP-1. Formalna udeleženca tega postopka sta predlagatelj (to je lahko ena od oseb oziroma organov iz 57. člena ZNP-1) in oseba, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec). Zakonita udeleženca postopka sta center za socialno delo in začasni skrbnik osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo, če je postavljen v skladu z DZ. Subjekt postopka v materialnem smislu oziroma materialni udeleženec postopka v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pa je le oseba, ki se jo postavlja pod skrbništvo. Vsi drugi so v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo lahko le formalni ali zakoniti udeleženci postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038154
OZ člen 247, 619, 625, 625/3, 637, 638, 639, 639/2, 640. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
podjemna pogodba - predmet pogodbe - končni rezultat - pomanjkljivosti - odgovornost za napake - znižanje plačila - uveljavljanje napak - primeren naknadni rok za odpravo napak - pojasnilna dolžnost podjemnika - izpolnitev pogodbene obveznosti - neuporabno delo - trditveno in dokazno breme - odstop od pogodbe - razveza pogodbe po samem zakonu - procesni pobot - pogodbena kazen - zamuda z izpolnitvijo - obrazloženost odločbe
Čeprav tožena stranka po eni strani trdi, da tožeča stranka ni izpolnila pogodbene obveznosti, po drugi strani priznava, da je končno poročilo od tožeče stranke prejela. Njene trditve je zato treba razumeti v smislu 638. člena OZ. Tožena stranka nosi trditveno in dokazno breme ne le o tem, da je imelo opravljeno delo napake, ampak tudi, da so bile te tako hude, da je delo neuporabno.