DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00038048
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8.. OZ člen 131, 179, 179/1, 179/2.. KZ-1 člen 57, 197, 197/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - protipravno ravnanje - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu - pravnomočna kazenska obsodilna sodba
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je podana protipravnost ravnanja tožene stranke, saj je bil direktor tožene stranke s sodbo pravnomočno spoznan za krivega kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po drugem v zvezi s prvim odstavkom 197. člena KZ-1. Sodišče prve stopnje je povzelo vsebino ravnanj, zaradi katerih je bil direktor tožene stranke pravnomočno obsojen zaradi šikaniranja, in sicer, da je v času od septembra 2014 do konca februarja 2015 kot direktor tožene stranke od tožnice, zaposlene v tej družbi na delovnem mestu obračunski referent, fakturist, po tem, ko je njej mož, ki je bil prav tako zaposlen v družbi, v začetku septembra 2014, podal odpoved pogodbe o zaposlitvi, z namenom, da bi dosegel, da bo delavka sama odpovedala pogodbo o zaposlitvi, nanjo vršil pritisk ter ji večkrat predlagal in zahteval, da poda odpoved pogodbe,...
odločitev o pravdnih stroških - sodba na podlagi odpovedi - načelo uspeha
Tožnica se v pritožbi neutemeljeno zavzema za upoštevanje prvega odstavka 158. člena ZPP, ki ureja povračilo stroškov v primeru umika tožbe. Sodišče prve stopnje postopka ni ustavilo zaradi umika tožbe (tožnica je podala delni umik tožbe v zvezi z zahtevkom za izplačilo nadomestila za neizrabljen letni dopust, s katerim toženka ni soglašala), ampak je o zahtevku iz naslova božičnice in poslovne uspešnosti odločilo s sodbo na podlagi odpovedi, zahtevek je zavrnilo. Zato je o stroških postopka utemeljeno odločilo po načelu uspeha v postopku (prvi odstavek 154. člena ZPP) in upoštevalo, da tožnica v sporu ni uspela. Drugače kot v primeru pripoznave zahtevka (157. člen ZPP) in umika tožbe (158. člen ZPP) povračilo stroškov, kadar se stranka zahtevku odpove in po sodbi na podlagi odpovedi v sporu ne uspe, v ZPP ni posebej urejeno.
tožba na ugotovitev očetovstva - pravilna vročitev tožbe - posledice neodgovora na tožbo - nevezanost sodišča na dokazni sklep - sklep procesnega vodstva - neizvedba dokaza - dokaz z analizo DNK
Dokazni sklep je sklep procesnega vodstva, ki ga sodišče prve stopnje lahko spremeni. Da sodišče dokaza z izvedbo DNK analize pred Inštitutom za sodno medicino ni izvedlo niti izvedbe slednjega ni obrazloženo zavrnilo bi lahko grajala le tožnika, ki sta ta dokaz predlagala in ne toženec, ki v postopku ni aktivno sodeloval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00040076
ZPP člen 8.. ZSZ člen 62, 62/1.
dokazna ocena - povrnitev vlaganj v najeto nepremičnino - zavarovanje dokazov - obseg vlaganj - večvrednost nepremičnine - odškodnina za premoženjsko škodo - obseg škode - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Sodišče prve stopnje je ob uporabi metodoloških napotkov iz 8. člena ZPP pravno relevantno dejansko stanje v zadevi v celoti in pravilno razjasnilo opravilo celovito dokazno oceno, ocenilo posamezne dokaze, tako izpovedbe tožnikov, toženke, prič, kot tudi v postopku predložene listine popisa B.P., ki je opravil ogled objekta po odselitvi z dne 6. 6. 2017 ter se ustrezno opredelilo do izvedenskega mnenja izvedenca.
Po ustaljenem stališču pritožbenega sodišča je ureditev po tarifni številki 15/1 c OT, ki predvideva, da se v zadevah opredeljenih pod tarifno št. 15/1 b, tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %, v neskladju z načelom varovanja delavca kot šibkejše stranke in specifično naravo delovnopravnih sporov. Ker naložitev plačila zvišanjih stroškov postopka delavcu temelji le na lastnosti ene stranke spora, in to delodajalca, je to v nasprotju z načelom enakosti. Po stališču pritožbenega sodišča bi zato v primeru uporabe določbe OT tar. št. 15/1 c o 100 % povišanju stroškov postopka v individualnih delovnih sporih v primeru, ko odvetnik zastopa delodajalca, prišlo do kršitve ustavno zagotovljenega načela enakosti, če bi moral delavec v primeru neuspeha nasprotni stranki (delodajalcu) povrniti dvojne stroške postopka zgolj zaradi lastnosti nasprotne stranke, ki je delodajalec.
Zbrani dokazi, ki jih je predložil upravičeni tožilec, ki so ključni za presojo obstoja utemeljenega suma, pa v nasprotju s pritožbenimi navedbami tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne dajejo zadostne podlage za zaključek, da obstaja utemeljen sum, da je storilec v izreku opisanih kaznivih dejanj prav osumljeni T. V. Do drugačne odločitve, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa pa ne more privesti niti predlagano zaslišanje policista I. Z., ki je pregledal video posnetke, ki si jih je ogledalo tudi pritožbeno sodišče, niti pridobitev dodatnih fotografij osumljenca iz zavarovanih posnetkov video nadzornega sistema ter fotografij s strani SKP PU Celje ter angažiranje ustreznega izvedenca, kajti preiskava, v kateri bi se ti dokazi naj izvedli, še ni uvedena.
Prav tako so neupoštevne pritožbene navedbe, da bo za storilca izguba izpita pomenila izgubo službe, s katero preživlja dva majhna otroka in trenutno brezposelno partnerko, brez izpita pa bo tudi težje našel novo zaposlitev. Pritožbeno sodišče razume storilčevo stisko, vendar nima zakonske podlage, da bi na podlagi takih trditev spremenilo izpodbijano odločitev prvostopenjskega sodišča.
zaščitena priča - tajni delavec - razkritje identitete policijskega sodelavca - konkretna in resna nevarnost
Pri svojih zaključkih je sodišče prve stopnje izhajalo iz izjav obeh na naroku zaslišanih tajnih delavcev in na podlagi teh sklepalo o stopnji njune ogroženosti v smislu citirane zakonske določbe. Gre za potencialno ogroženost obeh tajnih delavcev glede na okoliščine primera kot jih je ocenilo prvo sodišče, seveda pa o konkretni ogroženosti še ni mogoče sklepati, saj identiteta tajnih delavcev obtožencem še ni bila razkrita.
Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje tožniku ni ničesar naložilo, temveč je v celoti ugodilo njegovemu ugovoru zoper plačilni nalog in plačilni nalog razveljavilo. Glede na to, da tožnik ni imel pravnega interesa za vložitev pritožbe, saj je z njo uspel, je sodišče tožnikovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
ZOFVI člen 109, 109/6.. ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-5, 55, 55/2, 56, 200, 200/3.
transformacija pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas - sodno varstvo
Šesti odstavek 109. člena ZOFVI določa, da se lahko delovno razmerje sklene s kandidatom, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, za dobo največ enega leta, če nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje zahtevanih pogojev in je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela. Glede na dejstvo, ki ga je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje iz pogodbe o zaposlitvi in ki mu toženka v pritožbi ne oporeka, je bila ta pogodba sklenjena za več kot eno leto. To pa pomeni, da ni bila sklenjena zakonito. Tako se je transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (56. člen ZDR-1), tožniku pa s potekom druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas delovno razmerje pri toženki ni zakonito prenehalo.
ZP-1 člen 113a. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4, 107, 107/2.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - elektronski alkotest - odklonitev strokovnega pregleda
Iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti in obdolžilnega predloga namreč izhaja, da se je obdolženec z rezultatom strinjal, ker pa zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti ni hotel podpisati, mu je bil odrejen strokovni pregled, ki ga je odklonil. V takem primeru se šteje, da je z odklonitvijo strokovnega pregleda izrazil strinjanje z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom.
plačilo preživnine za otroka - zmožnosti zavezanca za plačilo preživnine - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - spremenjene razmere - zmotna uporaba materialnega prava - življenjske potrebe otroka
Glede na povzeto je sodišče soodvisno vrednotilo potrebe in zmožnosti staršev ter upoštevalo, da je potrebno najprej zagotoviti potrebe po hrani, zdravju, stanovanju, nato socialno biološke (oblačila, varstvo, izobraževanje) in nazadnje tudi potrebe prostega časa.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 49, 51. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54.
odmera stroškov izvedenca - uporaba pravilnika - imenovanje izvedenca
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je v predmetni zadevi sodišče imenovalo sodnega izvedenca pred uveljavitvijo Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 84/2018 in se zato v skladu s 54. členom tega pravilnika za odmero plačila in povrnitev stroškov sodnemu izvedencu uporablja Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 88/2010, 1/2012, 35/2013 in 50/2015).
Stališče zagovornikov, ki v pritožbi sodišču očitajo, da ne bi smelo uporabiti četrtega odstavka 202. d člena ZP-1, ker je preizkusna doba po prejšnjem sklepu o odložitvi izvršitve zaradi preklica nehala teči in torej ni trajala do 10. 12. 2018, temveč naj bi trajala do 10. 12. 2018, je zmotno, ker se opira zgolj na ozko gramatikalno razlago omenjene določbe.
ZKP pri materialnem preizkusu zasebne tožbe v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem napotuje na uporabo razlogov, na podlagi katerih je treba v rednem postopku pred okrožnim sodiščem kazenski postopek ustaviti. To ne pomeni, da je (oz. da mora biti) tudi v procesni situaciji z zasebno tožbo vložen ugovor.
sklep o ustavitvi postopka - ustavitev postopka - prošnja za preložitev naroka - upravičen razlog za preložitev naroka - posledice izostanka iz naroka - opozorilo na posledice izostanka z naroka - fikcija umika tožbe - odločitev o stroških postopka - zamujen rok za pritožbo - zavrženje prepozne pritožbe - dvakratno odločanje o isti pritožbi
Da bi stranka morala eno uro počakati na pričetek naroka, ni opravičljiv razlog, da se naroka ni udeležila.
S sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo tožnice (ponovno) zavrglo. Ponovno je torej odločilo o pritožbi, o kateri je že bilo odločeno. S tem je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. Ker o isti stvari ni dopustno odločati dvakrat, je pritožbeno sodišče pritožbi po uradni dolžnosti ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.
Sodišče je o ugovoru odločalo in pravilno štelo, da mora stranka v skladu s četrtim odstavkom 34. člena ZST-1, če se vloga šteje za umaknjeno ali se zavrže, plačati takso, ki je določena za umik vloge.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.. ZZRZI člen 40, 40/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalidnost - možnost druge zaposlitve
Delodajalec je z razlogom za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti dokončno seznanjen šele ob vročitvi soglasja komisije, ki preveri pogoje za odpoved, ob tem pa predvsem tudi možnost druge zaposlitve. Zato se kot relevantno obdobje za presojo, ali je delodajalec delavcu lahko ponudil delovno mesto, ki bi ustrezalo njegovim omejitvam, lahko upošteva le obdobje od prejema mnenja komisije, in ne morebiti čas od takrat, ko se je delodajalec seznanil z odločitvijo ZPIZ o invalidnosti delavca.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00037132
ZP-1 člen 202e, 202e/2.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - storitev hujšega prekrška v času preizkusne dobe - pravnomočnost plačilnega naloga
Vendar pa se je v okviru obravnavanja pritožbe glede na pritožbene navedbe izpostavil dvom v pravilnost ugotovitve, da je plačilni nalog Policijske postaje ... z dne 2. 2. 2020 postal pravnomočen. Zagovornica v pritožbi namreč navaja, da je zoper ta plačilni nalog storilec vložil zahtevo za sodno varstvo, o kateri še ni bilo dokončno odločeno. Sodišče prve stopnje je v zvezi s temi pritožbenimi navedbami opravilo poizvedbe pri Policijski postaji ... z dopisom z dne 18. 6. 2020 in prejelo pojasnilo, da je storilčeva zagovornica zoper plačilni nalog PP... z dne 2. 2. 2020 vložila zahtevo za sodno varstvo, ki jo je prekrškovni organ zavrgel kot nedovoljeno s sklepom, zoper sklep o zavrženju zahteve za sodno varstvo pa je zagovornica 12. 6. 2020 vložila zahtevo za sodno varstvo, ki je bila 17. 6. 2020 odstopljena v reševanje na Okrajno sodišče v .... Slednje je z dopisom z dne 22. 7. 2020 (list. št. 53 spisa) potrdilo prejem zahteve za sodno varstvo in pojasnilo, da zadevo obravnava prednostno, da pa mora zbrati vsa obvestila in dokaze ter da upa, da bo to storjeno v doglednem času.