postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - aktivna legitimacija upnika - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - pritožba zoper sklep procesnega vodstva
Domneva iz 2. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP se nanaša le na javna sredstva, torej mora biti posojilo dano iz javnih sredstev.
Velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, tudi v primeru, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem. V takem primeru se torej domneva, da iz ravnanja stečajnega dolžnika izhaja, da odpust obveznosti ne bi bil dovoljen. Pri odločanju o upnikovem ugovoru proti odpustu obveznosti gre za ugotavljanje dejstev, ki so tudi časovno povezana s pridobitvijo posojila in ne s kasnejšim (delnim) vračilom posojila. Pravno relevanten je premoženjski položaj dolžnice v trenutku prejema posojila.
spor majhne vrednosti - narok v sporih majhne vrednosti - začasni zastopnik - legitimacija za vložitev pritožbe - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dolžnost izpolnitve pogodbene obveznosti
Ali je listina, ki je podlaga za izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine, verodostojna, je lahko sporno, če dolžnik temu nasprotuje z ugovorom. Toženec je to storil, zato sama listina ni več relevantna, saj se je v pravdnem postopku, ki je zaradi ugovora sledil tej začetni fazi izvršilnega postopka, ugotavljalo obstoj sporne terjatve. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnikova terjatev temelji na pogodbi, po kateri toženec ni plačal tožnikovih storitev inštrukcij, kot se je zavezal. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je toženec terjatev zavezal plačati 21. 11. 2016, zato je bil z naslednjim dnem v zamudi.
ZFPPIPP člen 108, 108/3, 112, 112/2, 112/2-1, 112/9. URS člen 23.
razrešitev upravitelja - začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah - uvedba kazenskega postopka - odločba ministra za pravosodje - protiustavnost
Izpodbijani sklep je oprt na deveti odstavek 112. člena ZFPPIPP, ne pa na drugi odstavek istega člena, v katerem pritožnik vidi protiustavnost. V devetem odstavku se nahaja le navodilo sodišču, kako ukrepati v odprtem insolvenčnem postopku, kadar minister upravitelju izreče ukrep začasne ustavitve imenovanja za upravitelja v novih zadevah. Na določilo drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP je torej oprta Odločba, ki jo je izdala ministrica, ne pa izpodbijani sklep. Pritožnik je sicer navedel, da je posledično neustavno tudi določilo devetega odstavka 112. člena ZFPPIPP, vendar za tako stališče ni ponudil nobenih razlogov. Protiustavnosti tega določila pa pritožbeno sodišče ne zazna.
stečaj zapuščine - postopek stečaja zapuščine - namen postopka stečaja zapuščine - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - aktivna legitimacija - pogoji za začetek postopka - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - položaj dediča - domneva insolventnosti
Sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti spada med sklepe, izdane v predhodnem postopku zaradi insolventnosti, zato imajo procesno legitimacijo za pritožbo proti temu sklepu tisti, ki imajo položaj stranke predhodnega postopka.
Če so dediči prevzeli (sprejeli) dediščino, premoženjske pravice, katerih imetnik je bil zapustnik ob svoji smrti (zapuščina), ne preidejo v stečajno maso v stečaju zapuščine, saj so njihovi imetniki že postali dediči, ki so sprejeli dediščino. A v takem primeru vključuje stečajna masa obligacijske (denarne) terjatve zapustnikovih upnikov do dedičev na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove obveznosti po 142. členu ZD in denarna plačila, ki jih upravitelj izterja od zapustnikovih dedičev z uveljavitvijo teh terjatev. Zato zaradi enakega obravnavanja vseh zapustnikov upnikov z začetkom stečaja zapuščine preneha pravica posameznega upnika uveljavljati svojo terjatev (neposredno) od posameznega zapustnikovega dediča in hkrati nastane pravica zapuščine (stečajne mase kot premoženja z omejeno pravno subjektiviteto), ki jo v imenu stečajne mase uveljavlja upravitelj, od zapustnikovih dedičev zahtevati plačilo teh terjatev.
Da bi morali biti v primeru predloga za začetek stečaja le vsi dediči skupaj njegovi predlagatelji, iz zakona ne izhaja. Kaj takega pa ni mogoče zaključiti niti glede na naravo in namen postopka stečaja zapuščine. Položaj predlagateljev stečajnega postopka v tem primeru tudi smiselno ne ustreza položaju enotnih sospornikov, saj bi bila zaradi dediča, ki noče vložiti predloga, drugim dedičem tako odvzeta zakonita pravica do končne ureditve zapustnikovega premoženjskega položaja, kar glede na verjetno izkazanost obstoja dolgov v konkretnem primeru vpliva tudi na premoženjski položaj vsakega posameznega dediča, ki se dedovanju ni odpovedal.
Procesna dejanja, ki jih je v predhodnem stečajnem postopku po splošnih pravilih upravičen opravljati stečajni dolžnik, kar zajema tudi vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, je tako v predhodnem postopku stečaja zapuščine upravičen opravljati dedič.
zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - odstranitev premičnih stvari - motenje posesti
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da predlagatelja nista izkazala z verjetnostjo potrebnega pogoja, to je nastanka težko nadomestljive škode.
Pravno odločilna pa je ugotovitev, da sta tožnika sama zatrjevala, da imata po nepremičnini parc. št. 198/30 do svojih nepremičnin omogočen dostop peš, torej je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ne držijo njune trditve, da jima je toženec popolnoma preprečil, oziroma jima onemogočil dostop do njunih nepremičnin.
Splošni pogoji poslovanja mednarodnih špediterjev Slovenije (2009) člen 23, 30. OZ člen 855.
gospodarski spor majhne vrednosti - prevoz blaga - špedicijska pogodba - obveznosti špediterja - sprememba naslova
Špediter ne odgovarja za nepravilnost ali pomanjkljivost listin, ki jih je sam izpolnil na podlagi netočnih podatkov, ki mu jih je posredoval naročitelj ali oseba, ki jo je ta za to pooblastil.
DZ člen 141, 141/2, 163, 164. ZZZDR člen 106, 106/2.
ureditev stikov otroka s staršem - določitev preživnine - preživninske potrebe otroka - materialne in pridobitne zmožnosti - preživninske zmožnosti staršev - brezposelnost - odločanje v mejah zahtevka - izvajanje stikov - osebni stiki z otrokom - nadzorovani stiki - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - začasna odredba o stikih - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem
Brez pomena je okoliščina, da je predlagateljica na centru za socialno delo soglašala, da bi preživnina znašala 150,00 EUR, saj je sodišče bilo dolžno odločiti o višini preživnine v mejah predlagateljičinega zahtevka v višini 200,00 EUR mesečno za vsakega otroka.
Center za socialno delo je predlagal, da se 5 stikov izvede pod njegovim nadzorom, ker bo treba nasprotnega udeleženca usmerjati in voditi pri ponovni vzpostavitvi ustreznega odnosa z otrokoma. V takšnih okoliščinah bi moralo sodišče najprej odločiti, da se s strani centra za socialno delo predlagani stiki pod nadzorom uredijo z začasno odredbo na podlagi 163. člena DZ.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 50, 52.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - ustno podajanje izvedenskega mnenja - nagrada za ogled
V času trajanja naroka na kraju samem gre torej izvedencu nagrada za ogled, v času trajanja naroka na Občini ... pa nagrada za ustno podajanje izvedenskega mnenja.
ZIZ člen 9, 9/3. URS člen 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
poseg v pravico do učinkovitega pravnega sredstva - prekluzivni pritožbeni rok - zavrženje prepozne pritožbe
Pritožbeno sodišče ob presoji tretjega odstavka 9. člena ZIZ ocenjuje, da gre zgolj za določitev načina uresničevanja pravice do pritožbe in ne za njeno omejitev, saj izpostavljena ureditev na samo vsebino procesne pravice do pritožbe ne učinkuje tako, da dolžnik ne bi več mogel biti nosilec pravice do pravnega sredstva, da mu pravno sredstvo ne bi bilo zagotovljeno ali da z njim ne bi mogel učinkovito braniti svojih pravic. Ker pa od stranke izvršilnega postopka ni nerazumno zahtevati, da pravno sredstvo vloži v 8 dnevnem roku, saj je v izvršilnem postopku poudarjeno načelo hitrosti (prvi odstavek 11. člena ZIZ), tudi takojšnje zavrženje prepozne pritožbe ni nerazumno, zlasti ob dejstvu, da mora stranka na prekluzivnost pritožbenega roka oziroma na takojšnje zavrženje pritožbe v primeru zamude pritožbenega roka, biti opozorjena v pravnem pouku izpodbijanega sklepa (šesti odstavek 324. člena v zvezi s 332. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00036819
DZ člen 1. Zakon za semejstvoto (Družinski zakon, Makedonija, 2013) člen 179, 194. ZPP člen 7, 212.
določitev preživnine za otroka - postopek z mednarodnim elementom - dolžnost staršev preživljati otroka - tujec - starejši mladoletnik - uporaba tujega prava - makedonsko pravo - materialne zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti staršev - potrebe mladoletnega otroka - nekonkretiziran ugovor - pomanjkljiva trditvena podlaga - odsotnost trditev
Ker sta pravdni stranki državljana Republike Severne Makedonije in sta tam tudi sklenila zakonsko zvezo, je sodišče prve stopnje pri odločanju o višini preživninske obveznosti, ki ji toženec sicer oporeka, izhajalo iz določb Zakona za semejstvoto. Po določbi 179. člena citiranega zakona so starši dolžni preživljati svoje mladoletne otroke, določba 194. člena istega zakona pa sodišču nalaga, da pri odločanju o višini preživnine upošteva premoženje preživninskega zavezanca, delovno sposobnost, možnost zaposlitve, zdravstveno stanje in druge okoliščine, od katerih je odvisna ocena njegovih potreb. Na otrokovi strani pa upošteva njegovo starost in potrebe njegovega šolanja. Kot prispevek k preživljanju otroka pa šteje tudi delo in skrb tistega starša, kateremu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo.
Sodišče odloča na podlagi trditev in izvedenih dokazov. Ugovori glede preživninskih postavk/življenjskih potreb otroka so spadali v toženčevo trditveno in dokazno breme. Toženec je bil dolžan navesti minimum tistih dejstev, ki substancirajo njegove ugovore. Temu pa ni zadostil. Zato so neutemeljeni vsi njegovi pritožbeni očitki v zvezi z ugotavljanjem mesečnih potreb mld. A.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba - varstvo koristi otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka
Upnik svoje zaznave o domnevno spornih materinih ravnanjih gradi predvsem na tem, kar mu je povedal šestletni sin. Navedeno tudi po oceni pritožbenega sodišča ne zadostuje za sklepanje o otrokovi neposredni in akutni ogroženosti, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe.
ZZZDR člen 12, 44, 50, 81, 81/1, 81a, 81a/3, 82a. DZ člen 290, 290/1. ZSVarPre člen 6, 6/2. ZUPJS člen 4, 12, 12/4.
določitev preživnine za nepreskrbljenega zakonca - prenehanje zunajzakonske (izvenzakonske) skupnosti - razmerje med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - višina preživnine za zakonca - rok za vložitev tožbe - razpad zunajzakonske skupnosti - dokazna ocena - nezaposlenost zakonca - gospodinjska dela - zdravstvene težave - težje zaposljiva oseba - presoja nevzdržnosti zakonske zveze - alkoholizem - zmožnosti preživljalca - denarna socialna pomoč
Preživljanje po drugem zunajzakonskem partnerju izhaja iz medsebojne solidarnosti partnerjev, po svoji naravi je subsidiarno in se zagotavlja le, če je dejansko potrebno. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je v obravnavanem primeru potrebno, pravilno pa je tudi ugotovljen njegov potreben obseg.
Razpada dolgo trajajoče skupnosti (več kot 30 let) ni mogoče vezati na natančno določen datum. Obema zunajzakonskima partnerjema mora biti jasno, da je prišlo do razpada njune skupnosti.
Glede na ugotovljene okoliščine, da je tožnica ves čas zunajzakonske skupnosti gospodinjila in praktično ni bila zaposlena, da je stara 58 let, zgolj z osnovnošolsko izobrazbo, da jo navedeni okoliščini postavljata v kategorijo težje zaposljivih oseb in upoštevajoč njeno zdravstveno stanje, je pravilen zaključek, da tožnica nima realnih možnostih pridobivanja finančnih sredstev z redno zaposlitvijo. Hkrati je pravilno upoštevano, da nekaj finančnih sredstev tožnica vseeno lahko tudi sama zasluži.
ZDen člen 88. OZ-UPB1 člen 86. ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/1.
denacionalizacija - razpolaganje s premoženjem za katerega obstaja dolžnost vrnitve - ovire za vračilo v naravi - dobrovernost - ničnost prodajne pogodbe
Da denacionalizacija zaradi zakonskih ovir ni možna v obliki vračila v naravi, je lastno in neutemeljeno oziroma v tej pravdi neupoštevno mnenje pritožnikov, ki mu sodišče prve stopnje, pravilno in utemeljeno ni sledilo. Podobno velja glede sklicevanja na dobrovernost, ki v predmetni zadevi ni odločilna (glej npr. odločbi VS RS II Ips 331/2006 in II Ips 75/2015 ter številne druge). Morebitna dobrovernost tožencev ne vpliva na veljavnost izpodbijanih pravnih poslov. Pravni posli so namreč absolutno nični, to je nični zaradi nedopustnosti predmeta razpolaganja. V takšnih primerih tudi do nedopustnega posega v ustavne pravice tožencev (v lastninsko pravico tožencev) ni prišlo. Prva toženka, zavezanka za vračilo, in preostali toženci so namreč s predmetnimi nepremičninami razpolagali v nasprotju s prepovedjo iz 88. člena ZDen, pri čemer bi dopustitev takšnih razpolaganj pomenila zlorabo prava.
nasilje - nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - dokazna ocena
Nasprotni udeleženec ne pojasni, katera dejanja predlagateljice naj bi kazala, da se ni počutila ogrožene s strani nasprotnega udeleženca. Nasprotno kaže že okoliščina, da je predlagateljica z otrokom skrivaj pobegnila z doma nasprotnega udeleženca in se potem zatekla v varno hišo, kar potrjuje, da se ga je bala, saj ji nasprotni udeleženec ni dopustil, da bi od njega odšla skupaj z njenim sinom.
Toženec se zmotno zavzema za zaključek, da je tožnica s tem, ko se je (po mnenju toženca dogovorno) izselila iz hiše prostovoljno opustila posest. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje o nevzdržnih razmerah, ki temeljijo predvsem na trditvah in izpovedbi tožnice in ki jih toženec s sklicevanjem na siceršnja dogovarjanja med pravdnima strankama oziroma z nekakšnim lastnim videnjem le tožničinih ravnanj (npr. odselitvijo in strinjanjem z izplačilom) ne izpodbije. Odselitev iz razloga nevzdržnih razmer je vedno subjektivna odločitev, zato ni jasno, kaj želi pritožba doseči z obširnim polemiziranjem v tej smeri, ki mu ni mogoče slediti. Tudi sicer je zmotno pritožbeno zavzemanje, da je (so)posest stanovanjske hiše možna le s celovitim izvajanjem vseh stanovanjskih potreb.
Tožnica ni prostovoljno prenehala izvrševati dejanske oblasti nad stvarjo, ampak jo je do motilnega ravnanja celo izvrševala v obsegu, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in ki že samo po sebi zadošča za utemeljenost zahtevka za posestno varstvo.
Toženka soprispevka na prvi stopnji sojenja ni konkretizirano uveljavljala in celo v pritožbi ne pojasni, kakšen naj bi bil po njeno tožnikov soprispevek k nastali nesreči. Že navedeno zadošča za zaključek, da so njeni pritožbeni očitki v smeri tožnikovega soprispevka neutemeljeni. Tožnikov padec je posledica nesaniranega (nezavarovanega) in neoznačenega praga, to je dejstva, da zavarovanec ni poskrbel za varne pohodne površine za zaposlene in druge uporabnike stavbe, pri čemer je pravilna, logična in življenjska presoja sodišča prve stopnje v 14. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Tožnik je hitel zaradi opravičljivih razlogov, to je zaradi delavke zavarovanca toženke, in ob dejstvu, da se (upoštevaje delovni proces) od delavcev pričakuje skrbno opravljanje svojega dela (glej razloge iz 14. točke obrazložitve izpodbijane sodbe), kar oboje toženka v svoji pritožbi povsem spregleda.
ZPP člen 443, 443/1, 451, 452, 452/3, 452/4. OZ člen 131.
spor majhne vrednosti - povrnitev materialne škode - višina škode - restitucija - civilni delikt - odstranitev dreves - lesna masa - trditveno in dokazno breme
Tožnik ni podal trditev o restituciji, temveč o denarni odškodnini za uničeno stvar; zato sodišče prve stopnje stroškov restitucije ne bi smelo prisoditi. Gre za drugo obliko škode, drug način odmene premoženjskega prikrajšanja in ne za vprašanje, ali je tožnik podal zadosti trditev o posameznih postavkah škode. V odškodninskih zahtevkih mora trditvena podlaga tožnika obsegati vse postavke t. i. civilnega delikta (nedopustno škodno dejstvo, škoda, vzročna zveza in protipravnost), pri čemer je tožnik kot škodo, katere povračilo zahteva, zatrjeval izgubo lesne mase polomljenih dreves.
Iz zgoraj navedenih okoliščin jasno izhaja, da se je obdolženec očitno izmikal sojenju v obravnavani zadevi. Nobenega predloga pa ni bilo v smeri, da bi sodišče prve stopnje poseglo po ukrepih za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti v postopku (pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi, evropski nalog za prijetje in predajo). Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da ni mogoče šteti, da je bil obdolženec nedosegljiv za sojenje. Zato v obravnavani zadevi do zadržanja zastaranja ni prišlo.