• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 23
  • >
  • >>
  • 201.
    VSL Sodba II Cp 1406/2020
    21.8.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00037604
    ZPP člen 458, 458/1.
    spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi
    V skladu z določbo prvega odstavka 458. člena ZPP se sme sodba, s katero je končan postopek v sporu majhne vrednosti (kar je obravnavani spor, saj tožbeni zahtevek ne presega vrednosti iz prvega odstavka 443. člena ZPP), izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavljani pritožbeni razlog relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka v postopku v sporih majhne vrednosti torej ni dopusten.
  • 202.
    VSM Sklep II Kp 6088/2018
    21.8.2020
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00038582
    KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2, 445. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1.
    grožnja - javna seja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prestrašenost - nasprotje med izrekom in razlogi - nerazumljiv izrek - grdo ravnanje
    Ugotoviti je namreč, da sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe ugotavlja obdolženčev namen vznemirjanja (točka 16 in 18 obrazložitve izpodbijane sodbe) in spet drugič obdolženčev namen ustrahovanja (točka 17 obrazložitve izpodbijane sodbe), prav tako pa ugotavlja oškodovankino subjektivno prestrašenost in njeno vznemirjenost, čeprav slednja v opisu dejanja ni zatrjevana, o njej pa ni izpovedala niti oškodovanka.
  • 203.
    VSC Sklep PRp 84/2020
    21.8.2020
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00038124
    ZP-1 člen 20a, 192a, 214, 214/3.
    nadomestni zapor - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - ustalitev pristojnosti - razlog smotrnosti
    Za določitev nadomestnega zapora je lahko pristojno le okrajno sodišče. V trenutku vložitve predloga za določitev nadomestnega zapora storilec imel še vedno prijavljeno stalno prebivališče na naslovu na območju, ki spada pod pristojnost Okrajnega sodišča v Celju .

    S trenutkom, ko je sodišče prve stopnje s pozivom storilca obvestilo o uvedbi postopka, se je krajevna pristojnost ustalila, o stvarni pristojnosti za odločanje v postopku za določitev nadomestnega zapora pa ne more biti dvoma in ta ni odvisna od kraja storilčevega prebivanja, saj je za odločanje v teh postopkih pristojno okrajno sodišče.

    Iz pritožbenih navedb, da storilec stalno prebiva v tujini in da v Slovenijo ne prihaja, in podatkov o odprtih postopkih za izterjavo neplačanih davčnih obveznosti po sklepih o davčnih izvršbah, kot izhajajo iz obvestila FURS o obstoju okoliščin za odreditev nadomestnega zapora z dne 4. 11. 2019 (listna št. 1 spisa), mogoče utemeljeno sklepati, da obstajajo okoliščine, ki onemogočajo izvršitev in posledično odreditev nadomestnega zapora.
  • 204.
    VSL Sodba I Cp 509/2020
    21.8.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00037431
    OZ člen 153, 153/2, 171, 171/1, 179, 253, 253/1, 299, 378, 378/1. ZPP člen 253, 253/1, 347, 347/5, 354, 354/1.
    odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - avtomobilist in kolesar - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - vzrok prometne nesreče - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - izvedensko mnenje - ustno zaslišanje izvedenca - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - soprispevek oškodovanca - povrnitev premoženjske škode - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - kdaj pride dolžnik v zamudo - presoja utemeljenosti obrestnega dela zahtevka - preizkus po uradni dolžnosti
    Tožnica v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da ji je sodišče prve stopnje s tem, ko izvedenec mnenja ni podal tudi ustno, čeprav je imela pripombe na izvedensko mnenje in dopolnitvi, odvzelo možnost neposrednega razčiščevanja vseh spornih okoliščin obravnavane prometne nezgode. V primeru, ko je uspeh v pravdi v veliki meri odvisen od mnenja izvedenca, za kar gre v tem primeru, je za odstranitev vsakršnega dvoma dodatno ustno zaslišanje izvedenca na obravnavi potrebno. Le pisna podaja (četudi popolnega, razumljivega) izvida in mnenja ne more povsem nadomestiti ustne komunikacije.
  • 205.
    VSC Sklep PRp 81/2020
    21.8.2020
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00038066
    ZP-1 člen 19a, 19a/2. ZSVarPre člen 27.
    predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - premoženjsko stanje storilca - preseganje finančnega cenzusa - prihranki
    Po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča storilec je storilec, ki živi sam v lastnem gospodinjstvu in se v skladu z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) šteje za samsko osebo, imel v mesecu vložitve vloge na dan 29. 1. 2020 na transakcijskem računu odprtem pri ... banki d.d. stanje v višini 15.691,95 EUR, na dan 25. 3. 2020 pa 17.276,10 EUR, medtem ko je na transakcijskem računu odprtem pri ... d.d. v mesecu vložitve vloge na dan 31. 1. 2020 imel 52.317,16 EUR, na dan 7. 5. 2020 pa 48.810,68 EUR. Ker vrednost denarnih sredstev, ki predstavlja storilčevo premoženje, znatno presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (19.304,64 EUR), je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist.
  • 206.
    VSL Sklep I Cpg 114/2020
    21.8.2020
    SODNE TAKSE
    VSL00038751
    ZST-1 člen 12, 12/2. ZPP člen 108, 108/5, 110, 110/2.
    oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za podaljšanje roka - zakonski rok
    Pritožnica je izrecno navedla, da ne zanika, da po prejemu poziva sodišča prve stopnje, naj predlog za taksno oprostitev dopolni, tako da sodišču v roku osem dni predloži predpisane podatke in izjave, tega ni storila. Tako je ravnala kljub temu, da je bila izrecno opozorjena na v zakonu določene posledice opustitve predložitve listin in izjav. Če vložnik ne popravi oziroma dopolni nepopolne vloge tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (peti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1). Glede na navedeno, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse, pravilna.

    Ker je rok za plačilo sodne takse zakonski rok, ki ni podaljšljiv, je pravilna tudi odločitev prvostopnega sodišča o zavrnitvi predloga za podaljšanje roka za plačilo sodne takse.
  • 207.
    VSL Sklep I Cpg 472/2020
    21.8.2020
    SODNE TAKSE
    VSL00037641
    Zakon o sodnih taksah (1990) člen 12, 12/3.
    zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - dopolnitev predloga za taksno oprostitev - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
    Držijo pritožbene navedbe, da je bilo delo državnih uradov in drugih institucij med epidemijo ovirano, vendar tožena stranka trditev, da vloge ni pravočasno dopolnila iz tega razloga, ni konkretizirala. S pavšalnimi navedbami o nemožnosti pridobitve potrebnih dokazil s pritožbo ne more uspeti.
  • 208.
    VSL Sklep II Cp 1145/2020
    21.8.2020
    SODNE TAKSE
    VSL00036936
    ZST-1 člen 11, 11/1.
    predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - povprečni mesečni dohodek
    Pri oprostitvah/obročnih plačilih sodnih taks je potreben restriktiven pristop, saj gre za izjemo od pravila, da se v postopkih pred sodišči plačujejo takse v skladu z ZST-1, izjeme pa je treba razlagati ozko. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo.
  • 209.
    VSL Sklep II Cp 1420/2020
    21.8.2020
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00037643
    ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 53. ZNP-1 člen 42.
    zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - prisilno zadržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - duševna motnja

    Pritožnik s svojim vedenjem hudo ogroža svoje zdravje in življenje ter zdravje in življenje drugih. To ogrožanje je posledica duševne motnje, zaradi katere ima pritožnik bistveno moteno presojo realnosti in ni sposoben obvladovati svojega ravnanja.

  • 210.
    VSM Sodba IV Kp 19902/2019
    21.8.2020
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00038594
    KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 129.a, 129.a/1, 391, 442, 442/1.
    goljufija - najemna pogodba - dejansko stanje - nenavzočnost na glavni obravnavi
    V ravnanju obdolženke je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vse objektivne zakonske znake kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, pri tem pa je pravilno zaključilo, da je ravnala v krivdni obliki direktnega naklepa. Že ob sklenitvi najemne pogodbe je namreč vedela, da najemnine za vozilo zaradi brezposelnosti in slabega finančnega stanja ne bo mogla poravnati. Oškodovancu je že tedaj zato, da bi si pridobila protipravno premoženjsko korist, lažnivo prikazovala, da bo najemnino poravnala, kar je storila s sklenitvijo odplačne pogodbe, s katero je prikazala, da bo storitev plačala. S tem je oškodovanca spravila v zmoto, da ji je izročil vozilo, ki ga je uporabljala, najemnine pa ni plačala, ker ni bila zaposlena in ni imela sredstev, neposrednemu stiku z oškodovancem pa se je izognila tako, da je vozilo pustila na parkirišču na Ptujski cesti v Mariboru zatrjujoč, da je v okvari, kar se je izkazalo kot netočno. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je ravnala posebej motivirano, s specifičnim vzgibom okoristiti se, pri tem pa z zmotnim ustvarjanjem predstave, da bo storitev plačana, oškodovanca zapeljala v zmoto, da je z njo sklenil najemno pogodbo, ki je prav gotovo ne bi, če bi vedel za njen namen ter da nima sredstev za plačilo najemnine.
  • 211.
    VSM Sklep I Cp 543/2020
    20.8.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00038397
    ZPP člen 245, 245/2.. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/2, 47/3, 47/4, 48, 48/1, 48/1-2, 51, 51/2.
    nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - dodatna vprašanja izvedencu - status sodnega izvedenca - nagrada za študij spisa - povečanje nagrade - nagrada v razponu
    Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da sta izvedenca upravičena do stroškov za izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja po drugem odstavku 51. člena Pravilnika. Izvedenca sta se morala v dopolnitvi izvedenskega mnenja opredeliti tako do številnih strokovno-tehničnih pripomb toženke na izvedensko mnenje, kot tudi odgovoriti na dodatna, nova vprašanja, ki v osnovno mnenje še niso bila zajeta.
  • 212.
    VSC Sklep I Ip 246/2020
    20.8.2020
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00040140
    ZIZ člen 29b, 29b/5.
    domneva umika ugovora - plačilo sodne takse - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
    Dolžnik za svoje pritožbene navedbe o plačani sodni taksi ni priložil oziroma predlagal nobenih dokazov, spisovni podatki pa ne potrjujejo pritožbenih očitkov o napačnosti ugotovljenega dejstva neplačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi do izteka roka za njeno plačilo, torej do dne 8. 6. 2020.
  • 213.
    VSL Sodba II Kp 44042/2017
    20.8.2020
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODSTVO
    VSL00040058
    KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 228, 228/1. ZKP člen 143c. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2. ZS člen 83, 83/3, 83/3-9.
    kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - nujna zadeva - tek rokov - zastaranje kazenskega pregona - tek zastaranja kazenskega pregona - zadržanje teka roka - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
    Sojenje zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije, ki spada med kazniva dejanja zoper gospodarstvo, je šteti za nujno na podlagi 9. točke tretjega odstavka 83. člena ZS v zvezi z določbo 143.c člena ZKP. Roki v nujnih zadevah pa so tekli ves čas trajanja ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19.
  • 214.
    VSL Sodba II Cp 922/2020
    20.8.2020
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00038214
    OZ člen 65, 65/2. ZPP člen 458.
    postopek v sporu majhne vrednosti - kupoprodajna pogodba - avto - ara - vrnitev dvojne are - kršitev pogodbe - razveza pogodbe
    Ker toženec avtomobila ni pripravil tako, da bi ga tožnik lahko prevzel, niti ga ni pripravil v dodatnem roku, je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da toženec svoje obveznosti ni izpolnil zaradi česar je bila pogodba zaradi razlogov na strani toženca razvezana.
  • 215.
    VSM Sodba IV Kp 17068/2017
    20.8.2020
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00038600
    KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 372, 372-1, 372-2.
    kaznivo dejanje goljufije - kazen zapora - spravljanje v zmoto - konkretizacija zakonskega znaka - preslepitev - goljufiv namen - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - direktni naklep
    Kršitev kazenskega zakona po 1. in 2. točki 372. člena ZKP uveljavlja zagovornik z navedbami, da je sodišče napačno ugotovilo, da je obdolženec pri očitanem dejanju ravnal s krivdno obliko direktnega naklepa, posledično pa je sodišče prekršilo kazenski zakon v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje. S temi navedbami uveljavlja kršitev kazenskega zakona, kot posledico zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vendar taka kršitev ni mogoča, saj je kazenski zakon kršen le tedaj, ko sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje kazenski zakon uporabi napačno, ali pa ga sploh ne uporabi. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, zato očitana kršitev ni podana. Bistveni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije je spravljanje drugega v zmoto, to je ustvariti pri drugi osebi zmotno predstavo o določenih okoliščinah. Te okoliščine oziroma t.i. goljufivi namen, kot bistveni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije, je v opisu dejanja v izpodbijani sodbi, po presoji višjega sodišča jasno in konkretno opisan. V opisu dejanja je torej izvršitveno ravnanje obdolženca oziroma njegovo lažno prikazovanje dejanskih okoličin in s tem spravljanje oškodovanca v zmoto, z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi, opisano s povsem konkretnimi dejstvi in okoliščinami in posledično zadostno konkretizirano. Očitana kršitev kazenskega zakona zato ni podana.
  • 216.
    VDSS Sklep Pdp 383/2020
    20.8.2020
    DELOVNO PRAVO
    VDS00037789
    ZPP člen 274.. ZDR-1 člen 200, 200/3.
    zavržena tožba - obstoj delovnega razmerja - rok za tožbo
    Iz odločb VS RS VIII Ips 270/2015 in VIII Ips 258/2015, v katerih je Vrhovno sodišče Republike Slovenije navedlo: "Zakon roka in postopka za uveljavljanje obstoja delovnega razmerja izrecno ne določa. Sodna praksa ju je izpeljala iz rokov in postopkov, ki se nanašajo na uveljavljanje pravic v zvezi s pogodbo o zaposlitvi (delovnim razmerjem) in odpovedjo oziroma prenehanjem veljavnosti le-te.", ne izhaja, kot prikazuje tožnik v pritožbi, da tridesetdnevni rok, določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1, ne velja za tožbo, s katero se zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja. To iz obeh odločb jasno izhaja ("V teh primerih mora zadoščati, da se vloži tožba med trajanjem ali še v 30 dneh po prenehanju razmerja, urejenega s pogodbo civilnega prava, in v tožbi postavi zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas"). V obeh odločbah je bilo glede sodnega varstva na podlagi tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 enako kot v številnih drugih zavzeto stališče, da velja za uveljavljanje obstoja delovnega razmerja po prenehanju le-tega tridesetdnevni rok za tožbo. Gre za ustaljeno in enotno sodno prakso, ki ji je sodišče prve stopnje pravilno sledilo.
  • 217.
    VSK Sodba II Kp 16808/2019
    20.8.2020
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSK00036748
    ZDLov-1 člen 2, 2/1, 2/4, 48, 48/1, 77, 77-27.. KZ-1-UPB2 člen 204, 204/1.
    dejanje po zakonu ni kaznivo - kaznivo dejanje tatvine - prekršek

    Dejstvo je, da je bila srna najdena in živa, čeprav povožena in poškodovana, na cesti v naselju (na nelovni površini) in jo je obdolženka skupaj z neznanim sostorilcem odnesla in si jo prilastila. Taka pravilno ugotovljena pravno odločilna dejstva pa niso opora zaključku sodišča prve stopnje, da je obdolženka storila kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1. Po prvem odstavku 2. člena ZDlov-1 je divjad prosto živeč sesalec, ki se lovi, kar pomeni, da je srna tudi divjad. 48. člena ZDlov-1 (najdba žive divjadi) določa, da je prepovedano (med drugim) prilaščanje najdenih osebkov vseh vrst divjadi. Ravnanje v nasprotju s prej navedeno prepovedjo je prekršek po 27. točki 77. člena ZDlov-1, saj ta predpisuje, da se z globo od 420,00 do 1.200,00 EUR kaznuje za prekršek posameznik, ki si (med drugim) prilašča najdene osebke vseh vrst divjadi in s tem ravna v nasprotju s prvim odstavkom 48. člena ZDlov-1. Na podlagi dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tako izhaja, da je obdolženka storila dejanje, ki ima znake prekrška in ne kaznivo dejanje tatvine kot ji je očital obtožni predlog in kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe.

  • 218.
    VSL Sklep II Cpg 397/2020
    20.8.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00036943
    ZPP člen 108, 108/4, 180, 339, 339/2-14, 351, 351/1. URS člen 22.
    gospodarski spor majhne vrednosti - nepopolna tožba - prepozna dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - enako varstvo pravic
    Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da zadevna zavrnilna sodba zanjo predstavlja presenečenje (absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), saj ni mogla računati s tem, da se bo (ker nepopolne tožbe v postavljenem roku ni dopolnila) v njeno škodo še enkrat upoštevala njena poprejšnja pritožba z dne 12. 7. 2019 zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi, in sicer sedaj kot nesklepčna dopolnitev nepopolne tožbe. Zavrnitev tožbenega zahtevka za tožečo stranko namreč predstavlja hujšo posledico kot zavrženje tožbe. Takšne hujše posledice pa ZPP v situaciji iz četrtega odstavka 108. člena, kakršna je tudi obravnavana, nikakor ne določa.
  • 219.
    VSL Sklep II Cp 1353/2020
    20.8.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00037753
    ZPP člen 158, 158/1, 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3.
    odločitev o stroških pravdnega postopka - umik tožbe - izpolnitev zahtevka - povod za tožbo - odgovor na tožbo - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
    Za pravilno stroškovno odločitev je treba ugotoviti, če je umik tožbe posledica toženčeve izpolnitve zahtevka. Toženec namreč v odgovoru na tožbo, ki je sledil umiku tožbe, zanika storitev očitanega motilnega dejanja in izpolnitev zahtevka.
  • 220.
    VDSS Sodba Pdp 284/2020
    20.8.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00037827
    ZDR-1 člen 44, 84, 126, 135, 135/2.. ZPP člen 7, 212.
    nadurno delo - trditveno in dokazno breme - evidenca o izrabi delovnega časa - dnevnica
    Če delavec meni, da mu delodajalec dolguje plačilo za delo preko polnega delovnega časa, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo in v potrditev teh dejstev ponuditi ustrezne dokaze. Delavec mora dokazati, da je opravil delo preko polnega delovnega časa in tudi količino takšnega dela (VIII Ips 191/2018). Zato ni pravilno stališče pritožbe, da se dokazno breme glede števila opravljenih nadur v primeru odsotnosti evidence o času nadurnega dela enostavno prevali na delodajalca.

    V premoženjskopravnem delovnem sporu, kakršen je spor za plačilo nadur, ne veljajo nobena posebna pravila o (obrnjenem) dokaznem bremenu. Za takšno stališče ni podlage v materialnem pravu, konkretno v ZEPDSV ter ZDCOPMD niti v ZDR-1, ki določa obrnjeno dokazno breme le v primeru zatrjevane diskriminacije (šesti odstavek 6. člena) in odpovedi pogodbe o zaposlitvi (84. člen). Prav tako v tovrstnih sporih ne obstajajo zakonske domneve, katerih neutemeljenost bi bil dolžan zatrjevati in dokazovati delodajalec.
  • <<
  • <
  • 11
  • od 23
  • >
  • >>