koncesija - rok za odpravo pomanjkljivosti - koncesijska dejavnost - prenos sedeža opravljanja koncesijske dejavnosti - sprememba odločbe o koncesiji in koncesijske pogodbe - pogoji za odvzem koncesije za opravljanje zdravstvene dejavnosti
Občina je po zakonu zadolžena v interesu občanov skrbeti za čim učinkovitejše delovanje in dostopnost mreže javne zdravstvene službe na primarni ravni na svojem območju, zaradi česar ji daje zakon pravico, da kot koncesionar samostojno odloča o tem, ali bo v javnem interesu privolila v predlagano spremembo odločbe o koncesiji ter v spremembo sklenjene pogodbe o koncesiji, ki določata kraj opravljanja javne službe.
Občinska uprava pred odvzemom koncesije koncesionarju ni določila roka za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Zato je odločitev o odvzemu koncesije v nasprotju z drugim odstavkom 44. člena ZZDej, po katerem je določitev roka za odpravo pomanjkljivosti obvezna predpostavka za odvzem koncesije.
ZUS-1 člen 2, 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZPacP člen 59.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - zahteva za prvo obravnavo pacientovih pravic - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožnica ni predložila upravnega akta, ki bi bil dokončen in se tudi v sami vsebini tožbe in njeni dopolnitvi na takšen akt ni sklicevala, iz listin upravnega spisa pa izhaja, da je poskušala to pravno pot zaradi varstva svojih zdravstvenih pravic izkoristiti po določbah ZPacP. Ker tožnica navedene pravne poti po določbah ZPacP ni uporabila, je sodišče njeno tožbo kot nedopustno zavrglo.
ZPacP člen 41, 41/10. ZUP člen 9, 213, 213/1, 246, 246/3, 255, 255/3. ZInfP člen 10, 11, 12.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - posredovanje zdravstvene dokumentacije - zahtevek stranke - bistvena kršitev pravil postopka
Tožena stranka se v odločbi sklicuje na 3. odstavek 255. člena ZUP, čisto na koncu odločbe pa pravi, da je organ odločil na podlagi 3. odstavka 246. člena ZUP, kar izključuje odločanje po 3. odstavku 255. člena ZUP. S tem, ko je organ v izreku odločbe zavrnil pritožbo, je dejansko odločal na podlagi 3. odstavka 246. člena ZUP in ne na podlagi 3. odstavka 255. člena ZUP. Vse to so takšne napake v odločanju tožene stranke, da se odločbe ne da preizkusiti in gre za bistveno kršitev določb postopka.
Določbe 10., 11. in 12. člena ZInfP zgolj preprečujejo, da bi se prosilec v določenih okoliščinah seznanil z zahtevanimi dokumenti; če pa je v zadevi sporno, ali je imel tožnik pooblastilo svoje žene za zastopanje in dostop do zdravstvene dokumentacije in če je odprto vprašanje sposobnosti stranke zastopati lastne koristi in interese, kar očitno velja v konkretnem primeru, bi morala tožena stranka ta sporna dejstva na podlagi 8. člena ZUP razčistiti pred izdajo odločbe in ne bi smela enostransko upoštevati samo določenih dokazov, ne da bi v dokazno oceno vključila tudi argumente in dokaze, ki jih je uveljavljal tožnik.
postopek upravnega nadzora - subsidiarna uporaba ZUP - obrazložitev odločbe
Po 1. odstavku 80. člena ZZDej Ministrstvo za zdravje opravlja upravni nadzor nad zakonitostjo dela zdravstvenih zavodov, pri čemer način izvajanja upravnega nadzora določi minister za zdravje. V skladu z 2. odstavkom istega člena ZZDej izda ministrstvo v primeru, če se pri upravnem nadzoru ugotovijo nepravilnosti, odločbo, s katero določi ukrepe in roke za odpravo nepravilnosti. V takem primeru se glede izvajanja postopka upoštevajo določbe ZZDej, glede vprašanj, ki jih ne ureja, pa določbe ZUP.
ZZDej člen 41, 42. ZUP člen 3, 214. ZJZP člen 44, 48, 54, 58.
koncesija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - javni razpis - razpisni pogoji - dopolnjevanje vloge - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Že zgolj z vidika ZUP velja, da pristojni organ lahko zavrne oziroma pravilneje zavrže vlogo kandidata za pridobitev koncesije na področju zdravstva, ki je nepopolna, če je v razpisu jasno opredeljeno, kaj točno mora kandidat vključiti v vlogo, ki jo poda na razpis. Pa tudi v tem primeru mora organ v zavrnilni odločbi utemeljiti, zakaj zaradi pomanjkljive vloge kandidata organ takšne vloge ni mogel vzeti v presojo (razen v primeru, ko je že zakonodajalec na določenem področju določil, da vlog ni mogoče dopolnjevati). V predmetnem javnem razpisu ni bilo navedeno, da bo organ štel vlogo za nepopolno in jo bo zavrgel, če kandidat ne bo predložil parafiranih in oštevilčenih listov na vsej dokumentaciji.
Med obvezne sestavine vloge je tožena stranka vključila tudi dokazilo o uporabi ordinacijskih prostorov na razpisanem krajevnem območju, „razen če predlagana ordinacija ni v prostorih OŠ“. Ta formulacija brez dvoma pomeni, da če je ordinacija v OŠ, katere lastnica je tožena stranka, ni potrebno dokazovati lastništva prostorov.
izvajanje zdravstvene dejavnosti - upravni nadzor nad zakonitostjo dela - odprava nepravilnosti
Po določbah ZZDej opravlja zdravstveno dejavnost kot javno službo koncesionar, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom, v dodeljenem obsegu in v skladu s pogoji, ki so določeni v koncesijski pogodbi. V tem okviru mora biti opravljen tudi upravni nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja. V upravnem nadzoru po 80. členu ZZDej se tako lahko ugotavlja le zakonitost opravljanja zdravstvene dejavnosti kot javne službe. Spreminjanje aktov, ki so podlaga za to, da koncesionar lahko opravlja zdravstveno dejavnost kot javno službo, pa je urejeno z drugimi določbami ZZDej. Zato tudi ničnostni razlog, ki ga uveljavlja tožnica, v obravnavani zadevi ne more biti podan.
ZUS-1 člen 1, 2, 36, 36/1, 36/1-4. Pravilnik o upravnem nadzoru v zdravstvu člen 12. ZUP člen 2.
upravni nadzor nad zakonitostjo dela v zdravstvu - nadzor nad prevedbami plač - odločba o ugotovljenih nepravilnostih - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V upravnem sporu sodišče ni pristojno odločati o zakonitosti tistih aktov, ki nimajo značilnosti dokončnega upravnega akta v smislu 2. in 3. odstavka 2. člena ZUS-1.
Vsaka odločitev v zvezi z nadzorstvom nad opravljanjem zdravstvene dejavnosti v smislu določil IX. poglavja Zakona o zdravstveni dejavnosti še ne more biti predmet presoje zakonitosti v upravnem sporu, saj mora stranka v takšni tožbi tudi utemeljiti, da gre za pravico (oziroma obveznost) v smislu 23. člena v povezavi s 87. in 1. odstavkom 157. člena Ustave RS.
pacientove pravice - dostop do informacij javnega značaja - obnova postopka - s sklepom končan postopek
Iz besedila prvega odstavka 260. člena ZUP izhaja, da je obnova postopka možna le v tistih primerih, ko se je postopek končal z odločbo, iz česar smiselno izhaja, da ni možna takrat, kadar se je postopek končal s sklepom. V obravnavnem primeru pa se je predhodni postopek končal s sklepom o ustavitvi postopka.
obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja na predlog staršev - strokovno mnenje komisije - pomanjkljiva obrazložitev odločbe
Pomanjkljivo strokovno mnenje komisije ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke.
ukrep tržnega inšpektorja - pogoji za opravljanje zdravstvene dejavnosti - dovoljenje ministrstva - prepoved opravljanja določenih zdravstvenih dejavnosti
Tožeča stranka bi morala za tiste dejavnosti, ki so navedene v izreku izpodbijane odločbe, pridobiti dovoljenja Ministrstva za zdravje, saj v okviru petih dovoljenj, ki jih ima, dejavnosti, ki so naštete v izreku izpodbijane odločbe, niso navedene. Spornih dejavnosti namreč ni mogoče šteti k dejavnostim, za katere je že izdano dovoljenje.
ZZDej člen 64. Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti člen 30, 30/2, 30/3.
zdravstveni delavec - strokovni izpit - predlog delodajalca za oprostitev opravljanja strokovnega izpita - vezanost na zahtevo stranke
Tožeča stranka v upravnem postopku ni podala vloge za določitev obsega pripravništva ali strokovnega izpita, ker je to dovolj jasno razvidno iz njene vloge, ampak je podala »prošnjo« iz določila 3. odstavka 30. člena Pravilnika pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti s »priporočilom« delodajalca, kar ustreza pojmu predlog »delodajalca« iz določila 3. odstavka navedenega Pravilnika. Določilo 3. odstavka 30. člena Pravilnika namreč določa, da ne glede na določbo prvega odstavka tega člena minister na predlog delodajalca in na prošnjo delavca lahko delavca z odločbo oprosti opravljanja strokovnega izpita, če s svojim strokovnim delom to opravičuje.
Strokovno mnenje, ki ga je izdelala komisija, je v upravno pravnem smislu pomanjkljivo in ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke. V postopku je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka.
PZ člen 152, 152/3. Pravilnik o ugotavljanju in oceni zdravstvene zmožnosti članov posadke na ladjah člen 20. ZNB člen 25. Pravilnik o določitvi programa imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 2009.
varstvo pomorščakov pred nalezljivimi boleznimi - pooblastilo za opravljanje imunoprofilakse in kemoprofilakse - pogoji za izdajo pooblastila
Varstvo pred nalezljivimi boleznimi ima neposreden javno zdravstveni pomen za celotno državo, zato je tožena stranka ravnala prav, ko je v skladu z ZNB ter na njegovi podlagi izdanimi pravilniki, vlogo tožeče stranke za izdajo pooblastila za opravljanje imunoprofilakse in kemoprofilakse proti nalezljivim boleznim za pomorščake, čeprav ima sklenjeno pogodbo za opravljanje pooblaščenega zdravnika za ladjarja, zavrnila.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - zahteva za prvo obravnavo pacientovih pravic - rok za vložitev zahteve
Zahteva predlagateljice za prvo obravnavo pacientovih pravic je bila vložena pravočasno, glede na nesporno dejstvo, da je bila predlagateljica hospitalizirana v bolnišnici od 12. 3. 2009 do 20. 3. 2009 in so se šele takrat pokazale posledice očitane kršitve iz 11. in 12. člena ZPacP, ki so nastale ob obisku pacientke pri zdravniku fiziatru v januarju in februarju 2009.
ZZdrS člen 16, 17., 18., 18/5. ZUP člen 214. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov člen 43.
specializacija zdravnikov - odobritev specializacije - zdravstvene zahteve za delovno mesto - zdravstvena sposobnost - psihofizična primernost in sposobnost - obrazložitev odločbe
Psihofizična primernost in sposobnost za opravljanje specializacije sta lahko dva različna pojma, ki bi morala biti zaradi izpolnjevanja standardov obrazlaganja upravnih odločb v izpodbijani odločbi podrobneje opredeljena, tako da bi stranka lahko ugovarjala vsebinski odločitvi že v pritožbi zoper prvostopenjski akt.
ZZdrI člen 15, 15/1, 15/1-3. ZZUZIS člen 27, 27/1, 27/1-8. Pravilnik o pitni vodi člen 6, 6/1, 6/2, 6/3.
inšpekcijski ukrep zdravstvenega inšpektorja - oskrba s pitno vodo - upravljalec sistema - izvajalec javne službe
V obravnavani zadevi ne gre za preskrbo s pitno vodo, temveč za ukrep zdravstvene inšpekcije zaradi zagotavljanja zahtev, ki jih mora izpolnjevati pitna voda, z namenom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki zaradi kakršnegakoli onesnaževanja pitne vode. To pa lahko uresničuje le tako, da določi izvajalca z ustrezno izobrazbo.
ZLS člen 21, 21/1, 21/1-5. ZLD člen 2, 2/1, 5, 5/1, 6. Pravilnik o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti člen 31, 32, 33. ZUP člen 7, 8, 9, 145, 154, 154/1.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - vpis v register zasebnih lekarniških delavcev - pravni interes - lokalna javna služba - pridobljene pravice
Veljavne odločbe o verifikaciji lekarne tožeče stranke ni mogoče razveljaviti zgolj zato, ker naj bi na istem naslovu lekarniško dejavnost na novo opravljala koncesionarka A.A., saj za to ni podlage v zakonu.
vozniško dovoljenje - kontrolni zdravstveni pregled - napotitev na kontrolni zdravstveni pregled - sum o telesni ali duševni nezmožnosti
Napotitev na kontrolni zdravstveni pregled še ne pomeni, da tožnik ni sposoben upravljati z vozilom glede na svoje duševno stanje in posledično zdravljenje oziroma, da to že pomeni njegovo de facto telesno ali duševno nezmožnost za vožnjo, česar pa tudi ne trdi upravni organ. Pač pa se bo tožnikova sposobnost za upravljanje z vozilom s pregledom (ki ga bo opravila za to usposobljena oseba – zdravnik) šele lahko ugotovila. Iz 184. člena ZVCP-1 pa tudi ne izhaja, da bi moral upravni organ hkrati z izkazanim razlogom za sum o morebitni telesni ali duševni nezmožnosti za vožnjo motornega vozila tudi preveriti razumnost ravnanja napotene osebe in ali je ta oseba v tem času uporabljala motorno vozilo, temveč za napotitev na pregled zadostuje zgolj eden izmed zakonskih razlogov.
Namen določbe 184. člena ZVCP-1 je v preventivnem vplivu na odklanjanje nevarnosti v cestnem prometu, ki bi jo lahko povzročila oseba, ki predstavlja povečano tveganje za varno udeležbo v prometu, vendar pa se po presoji sodišča ta preventivni vpliv citirane določbe kaže ravno v zahtevanem izkazovanju taksativno določenih razlogov v tej določbi, ki dajejo podlago za preveritev telesne in duševne zmožnosti za vožnjo imetnika vozniškega dovoljenja.